Pobuda za dvig najnižje pokojninske osnove

Dobro je vedeti | nov. '16

Upokojenci in društva upokojencev vse bolj sporočajo, da se mnogi njihovi člani srečujejo z materialnimi stiskami, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. Zato so organi Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) to problematiko večkrat obravnavali in pripravili pobudo za proučitev možnosti dviga najnižje pokojninske osnove.

Najprej pa na kratko o tem, kaj bi pomenil dvig najnižje pokojninske osnove za izboljšanje materialnega položaja predvsem upokojencev z nizkimi pokojninami. Za lažje razumevanje vloge instituta najnižje pokojninske osnove pa moramo opozoriti na temeljna načela, na katerih temelji veljavni sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Mednje nedvomno spadata kot najpomembnejši solidarnost in vzajemnost, ki omogočata prerazporejanje zbranih finančnih sredstev za delovanje tega sistema. Prerazporejanje se neposredno kaže tudi z učinki najnižje in najvišje pokojninske osnove. Tako pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, upravičencu zagotavlja višjo pokojnino kot odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove. Obratno pa pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove, upravičencu zagotavlja nižjo pokojnino kot odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove.

 Kako je določena najnižja pokojninska osnova

Z ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013 naprej, je bil uveljavljen drugačen sistem določitve najnižje pokojninske osnove kot z ZPIZ-1. Po prvem odstavku 36. člena ZPIZ-2 se najnižja pokojninska osnova določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji. Najvišja pokojninska osnova pa se po drugem odstavku navedenega člena določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove. V skladu s tretjim odstavkom te določbe je zavarovancu odmerjena starostna pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, določene v posameznem koledarskem letu, če pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od njegove dejanske pokojninske osnove, ne dosega ali presega znesek za enako pokojninsko dobo, odmerjen od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.

Vpliv odmere pokojnin od najnižje pokojninske osnove je bistveno večji, kot je vpliv odmere od najvišje pokojninske osnove. V praksi je namreč uporabljena mnogo pogosteje, kar ji daje še poseben pomen in težo. Njen pomen se še povečuje predvsem zaradi naraščanja nesorazmerij med plačami zaposlenih oseb ter relativno nizkimi zavarovalnimi osnovami, od katerih plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje osebe, ki so vanj vključene na drugih pravnih podlagah. Dejstvo je, da povečevanje deleža prejemnikov podpovprečnih plač (s katerim se že vrsto let soočamo) in relativno skromna višina zavarovalnih osnov samozaposlenih na eni strani ter podaljševanje obdobja, iz katerega se te upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, dokazano povečujejo število novih upokojencev, ki jim je treba pokojnino odmeriti od najnižje pokojninske osnove. Po statističnih podatkih pokojninskega zavoda, razvidnih iz letnega poročila 2015, izhaja, da je bila v tem letu od 12.960 uveljavljenih starostnih pokojnin 3.020 upravičencem (23,2 %) pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, le 236 (1,2 %) pa od najvišje pokojninske osnove. Od 1.484 uveljavljenih invalidskih pokojnin pa je bilo kar 795 (53,6 %) odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, od najvišje pokojninske osnove pa samo 8 (0,5 %).

Namen najnižje pokojninske osnove v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zagotavljanje večje socialne in materialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin. Prav zato bi bilo utemeljeno pričakovati, da je odmera določena najmanj v tolikšni višini, ki vsaj upravičencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe zagotavlja primerno pokojnino. Dejansko pa ni tako. Od 1. januarja 2016 znaša najnižja pokojninska osnova 775,10 evra. Starostna pokojnina, odmerjena od te osnove za 40 let pokojninske dobe, pa znaša za moškega 443,74 evra. Torej je pokojnina moškega celo nižja od cenzusa za dodelitev varstvenega dodatka po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, ki od začetka letošnjega leta znaša 470,76 evra.

Predlog Zdusa 

Po mnenju Zdusa bi bilo primerno in glede na temeljni namen najnižje pokojninske osnove nedvomno utemeljeno, da bi njena zakonsko določena višina tudi moškim za 40 let pokojninske dobe zagotavljala najmanj tolikšno starostno pokojnino, da jim ne bi bilo treba zaprositi za pridobitev pravic po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih.

Za uresničitev tega cilja bi morala zakonsko določena najnižja pokojninska osnova znašati ne sedanjih 76,5 odstotka, temveč 81,2 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. V primeru tako določenega razmerja bi letošnja najnižja pokojninska osnova znašala 822,72 evra, starostna pokojnina moškega za 40 let pokojninske dobe, odmerjena od te osnove, pa 471,02 evra.

Predlagano zvišanje najnižje pokojninske osnove bi imelo za posledico višjo raven na novo uveljavljenih pokojnin, odmerjenih od te osnove. Starostne pokojnine moških bi se, če bi novo razmerje veljalo že letos, zvišale od najmanj 12,38 evra mesečno (za 15 let zavarovalne dobe) do 27,28 evra (za 40 let pokojninske dobe). Starostne pokojnine žensk pa zaradi ugodnejše odmerne lestvice nekoliko več.

Ohranitev razmerja med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo, določena v tretjem odstavku 36. člena ZPIZ-2, bi imela ob uveljavitvi nove višine najnižje pokojninske osnove za posledico tudi spremembo najvišje pokojninske osnove in višine teh pokojnin. V nasprotnem primeru, če tega ne bi želeli, pa bi bilo treba razmerje, ki določa višino najvišje pokojninske osnove, prilagoditi novi višini najnižje pokojninske osnove.

Seveda omenjena pobuda, če bo sprejeta, terja tudi odgovore na pomembna vprašanja v zvezi z njeno izvedbo. Odločiti se bo treba, ali naj bi nova najnižja pokojninska osnova veljala le za nove upokojence ali tudi za tiste, ki so že uveljavili pokojnino. Prav tako bo treba sprejeti odločitev o tem, ali ostane sedanje razmerje 1 : 4, kot ga pozna veljavni ZPIZ-2. Odločitev na ta vprašanja bo imela vpliv na izboljšanje materialnega položaja upokojencev. Torej gre za zelo odgovorno in zahtevno nalogo, ki čaka to družbo v prihodnje, še pred sprejetjem nove pokojninske reforme.

Anka Tominšek in Jože Kuhelj, fotografiji: J. D.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media