Pozvali k rednemu usklajevanju pokojnin
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji sprejel sklep, s katerim državni zbor in vlado poziva k redni uskladitvi pokojnin v letu 2017. Obravnaval je tudi polletno poročilo o poslovanju zavoda, ki kaže na spodbudne trende: višje dohodke iz naslova prispevkov in tudi nižje odhodke. Člani sveta pa so bili kritični do invalidskega sklada, ki zadnja leta deluje v okviru Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, in ponovno opozorili na nujnost reforme invalidskega zavarovanja.
Izredno uskladitev pokojnin in drugih prejemkov ste že prejeli, in to pri izplačilu oktobrskih pokojnin. Svet je moral na omenjeni seji upoštevati dejstvo, da je vlada soglasje za izredno uskladitev pokojnin dala šele 1. oktobra 2016. Upokojenci so upali, da bo ta uskladitev izvedena 1. septembra ali morda prej, kot so nekateri politiki obljubljali. Žal se to ni zgodilo. Ker se gmotni položaj vseh upokojencev poslabšuje, še zlasti od leta 2010, ko pokojnine niso bile usklajevane v skladu s sistemskim zakonom in so bile za 8,7 odstotka manj usklajene, kot če bi bile usklajevane po zakonu, je svet zavoda s sklepom pozval državni zbor in vlado, da se v letu 2017 izvede redna uskladitev pokojnin z ZPIZ-2.
Višji dohodki iz prispevkov
Namen priprave in obravnave polletnega poročila zavoda je, da se oceni, ali je treba pripraviti sanacijski načrt in kako bo zavod posloval do konca leta. Finančni načrt zavoda za leto 2016, ki je bil sprejet decembra 2015, je bil pripravljen na drugih makroekonomskih izhodiščih, kot je pripravljena ocena poslovanja zavoda do konca leta 2016. Pri izdelavi te ocene niso upoštevana samo nova makroekonomska izhodišča, ki jih je sprejel UMAR v letu 2016, temveč tudi podatki o realizaciji tako dohodkov kot odhodkov v prvem polletju. Finančni načrt za leto 2016 je predvideval izravnane dohodke in odhodke v višini 5.071.713.271 evrov. V skladu z veljavno zakonodajo pa mora razliko med dohodki in odhodki kriti državni proračun.
Ocena poslovanja zavoda do konca leta je zelo spodbudna, saj bodo skupni dohodki in odhodki v primerjavi s finančnim načrtom 2016 nižji za 0,4 odstotka. To pomeni manjši proračun za 19,5 milijona evrov. Druga spodbudna in optimistična ugotovitev je, da v strukturi skupnih dohodkov zavoda predstavljajo dohodki iz naslova prispevkov skoraj 72 odstotkov, to pa je najvišji delež v zadnjih sedmih letih. Še spodbudnejša pa je ugotovitev, da bo zavod v letu 2016 potreboval manj denarja iz državnega proračuna, kot je bilo načrtovano, in to za kar 56,4 milijona evrov. Poleg tega je zavod letos iz naslova dividend Zavarovalnice Triglav prejel okrog 19 milijonov evrov sredstev, ki s finančnim načrtom niso bila predvidena. V septembru pa je v pokojninsko blagajno prispeval tudi KAD, in sicer 50 milijonov evrov.
Iz ocene poslovanja do konca leta 2016 je razvidno, da bodo skupni dohodki zavoda znašali 5.052.250.281 evrov. Prispevki za socialno varnost zaposlenih in delodajalcev pa naj bi znašali 3.630.204.801 evrov. Od tega bodo največ prispevali zaposleni. Državni proračun naj bi prispeval za tekoče obveznosti (pokojnine in drugi prejemki po posebnih predpisih ter oproščeni prispevki) 278.068.307 evrov, za dodatne obveznosti (kritje razlike med dohodki in odhodki zavoda) pa 1.019.494.045 evrov, kar pomeni dobrih 5 odstotkov manj od načrtovanih.
Poleg tega bo tudi realizacija odhodkov nižja, kot je bila načrtovana. Na nižje odhodke vplivajo predvsem nekoliko nižji prilivi vseh uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, še zlasti pa nižji priliv upokojencev. Prikazani podatki v poročilu potrjujejo, da zadnja pokojninska reforma dobro deluje in ima velik vpliv na izdatke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nižje so ocenjeni predvsem odhodki za starostne, vdovske, invalidske in vojaške pokojnine. Ko ocenjujemo odhodkovno plat finančnega poslovanja zavoda, je treba vedeti, da največji delež v strukturi vseh odhodkov zavoda predstavljajo pokojnine, in to približno 86 odstotkov.
Kritični do invalidskega zavarovanja in sklada
Svet zavoda se je seznanil tudi s poslovanjem Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS za leto 2015 in prvo polletje leta 2016. Gre za povsem različna vsebinska področja, delovanje sklada pa je pomembno za tisoče delavcev, invalidov in tudi otrok.
Svet zavoda se je osredotočil predvsem na poročilo o poslovanju invalidskega sklada, za katerega je pristojen. V razpravi so člani sveta menili, da si sklad premalo prizadeva za njegovo temeljno poslanstvo, to je spodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov. Podatki iz letnega poročila 2015 in polletnega poročila 2016 namreč kažejo, da znaša delež zaposlenih invalidov v strukturi vseh zaposlenih manj kot 4 odstotke. Leta 2006 je znašal delež invalidov 3,99 odstotka, leta 2015 3,82 odstotka, v prvem polletju 2016 pa 3,84 odstotka. Nedvomno uvedba kvotnega sistema in drugih ukrepov v zvezi z zaposlovanjem invalidov (to je plačilo prispevka za spodbujanje zaposlovanja, oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nagrada za preseganje kvote, subvencije plač invalidom itd.) vpliva na zaposlovanje invalidov, pa vendar se zastavlja vprašanje, ali vsi organi, v čigar pristojnost spada ta problematika, storijo dovolj, da bi dosegli boljše rezultate na tem področju. Še zlasti vzbuja skrb podatek, da se slabo uresničuje ukrep, ki zadeva prilagoditev delovnega mesta in sredstev za delo invalidnih oseb. V letošnjem polletju sta bili vloženi le dve vlogi, ena je bila rešena, kar kaže na to, da se mnogi delodajalci ne zavedajo možnosti koriščenja te ugodnosti.
Ob obravnavi tega poročila so člani sveta še opozorili, da že več kot desetletje v družbi opozarjamo na nujnost reforme invalidskega zavarovanja, ki bi lahko prispevala k izboljšanju stanja na področju zaposlovanja invalidov, še zlasti delovnih, nihče pa ne prevzame odgovornosti za to, da ni premikov v tej smeri. Kritično so ocenili tudi dejstvo, da ni nobenega napredka v zvezi s pripravo seznama poklicnih bolezni in seznama telesnih okvar.
Z namenom, da bi se stanje izboljšalo, je svet zavoda sprejel sklep, da se odgovorni organi in javni sklad nemudoma sestanejo, ocenijo stanje na področju invalidskega zavarovanja s poudarkom na zaposlovanju delovnih invalidov, prilagoditvi delovnih mest in poklicne rehabilitacije ter v okviru obstoječih predpisov naredijo korak naprej na tem področju. Svet zavoda je pozval Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, da na podlagi ugotovitev pripravi strategijo za izboljšanje delovanja invalidskega sklada.
Člani sveta so se tudi spraševali o smiselnosti nove načrtovane reorganizacije omenjenega javnega sklada, ki naj bi se mu priključil še Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Iz poročil dosedanjega sklada je namreč razvidno, da so že dosedanje reorganizacije imele vpliv na izvajanje temeljnega poslanstva posameznih skladov in da jih z dosedanjim kadrom ne morejo uspešno uresničevati.
