Kdo bo vladal Ameriki (in svetu)?

nov. '16

Za slovenske zmage

Zagotovo je zelo tvegano napovedati, kakšni bodo izidi letošnjih predsedniških volitev v ZDA, nesporno pa je, da predvolilna soočenja zelo pozorno spremljajo tako v Ameriki kot tudi po svetu. Gre pač za izbiro predsednika najmočnejše države na svetu, ki s svojim ravnanjem v veliki meri vpliva na smer prihodnjega razvoja odnosov v mednarodni skupnosti.

Kljub nezanesljivosti javnomnenjskih raziskav, ki dajejo prednost izvolitvi Hillary Clinton, bo dokončna odločitev ameriških volivcev znana šele po preštetju vseh oddanih glasov. Pa vendar, izvolitev Donalda Trumpa bi bila zagotovo senzacija. Republikanskemu predsedniškemu kandidatu so namreč odrekli podporo celo v stranki, ki mu je omogočila kandidaturo, saj je v zadnjih mesecih velikokrat šel daleč čez rob še sprejemljivega. Kako naj bi bil verodostojen predsedniški kandidat, če se celo sam hvali, da se mu je uspelo izogniti plačevanju davkov, to pa predstavljati kot »uspešen poslovni model«, ki mu je omogočil, da je postal eden najbogatejših Američanov. No, vse bolj pa se vsiljuje primerjava njegovega »imperija« s propadlo banko Lehman Brothers. Kot vemo, je napihnjeni nepremičninski »balon« ogrozil trdnost ameriškega finančnega sistema in kasneje tudi z njim povezane banke in države. Zelo boleče smo čutili posledice globalne soodvisnosti državnih financ tudi slovenski davkoplačevalci. Ni kaj, Američani pač nadzirajo finančne tokove v svetu in kaznujejo vsakogar, ki skuša izstopiti iz te naveze. Zdaj je na primer »na udaru« nemška Deutsche Bank, ki naj bi kršila pravila na ameriškem bančnem trgu. To lahko povzroči zlasti v državah Evropske unije novo finančno krizo, katere posledic ni mogoče predvideti.

Z ameriškimi finančnimi odločevalci je tesno povezana tudi Hillary Clinton, saj so prispevali precejšen del sredstev za njeno predsedniško kampanjo, zato seveda pričakujejo, da se jim bo kot morebitna predsednica tako ali drugače oddolžila. Kaj hočemo, dejansko se vsa politika vrti okoli denarja. Ta naveza gre celo tako daleč, da so se države zaradi interesov mednarodnega kapitala odrekle delu svoje suverenosti. Tako smo na primer v Sloveniji spremenili ustavo in vanjo vnesli fiskalno pravilo, ki dejansko omejuje pristojnosti ne le izvršne, temveč tudi zakonodajne oblasti. Še več, o teh vprašanjih tudi ni mogoče razpisati referenduma, čeprav naj bi bilo v naši državi ljudstvo vrhovni suveren. Dejansko vlada svetu mednarodni kapital, ki tudi neti številne krize, ki mu omogočajo velike profite.

Pri tem so izgovori ali ideologije, na katere se sklicujejo, povsem nepomembne. V bistvu gre za pohlep zelo ozkega kroga, ki si skuša podrediti prav vse bistvene vire. Kot smo že velikokrat slišali, bodo v prihodnjih letih deležni njihove posebne pozornosti vodni viri. To vedo domala vsi odgovorni strokovnjaki in tudi nekateri politiki, ki jim ni vseeno, kam gre naš svet. Kljub temu pa se kar naprej »na mizah« znajdejo sporazumi, ki bi mednarodnim korporacijam še bolj olajšali pot do nadzora nad vsem in vsakomer ter jim omogočili kopičenje dodatnih dobičkov. Nasprotniki teh prizadevanj so v očeh teh pomembnih odločevalcev le nebodijihtreba, ki nasprotujejo »poštenemu tržnemu gospodarstvu« in iščejo rešitve, ki nimajo stika z dejanskimi razmerami v posameznih državah ali v celotni mednarodni skupnosti. Ta čas je pač odločilno, v katero skupino smrtnikov spadaš – bodisi med tiste, ki bogatijo, bodisi one, ki jim dejanski gospodarji sveta nenehno jemljejo. Tudi v Sloveniji.

   

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media