Ostarele celice naselijo tudi sklepe

Dobro počutje | nov. '16

Osteoartroza je najpogostejša revmatična bolezen, ki prizadene predvsem starejše, saj je del procesa staranja. Njena »dobra« stran je, da v nasprotju z nekaterimi drugimi revmatičnimi boleznimi prihaja do sprememb v sklepu postopoma.

Hrustanec, ki sicer v sklepu deluje kot blažilnik udarcev in skrbi za dobro gibljivost, sčasoma razpoka, postane manj gladek, se postopno obrabi in na koncu razpade. Kosti se začnejo drgniti druga ob drugo. Zaradi kostnih izrastkov, ki potem nastanejo, lahko sklep tudi zatrdi. Prvi znaki osteoartroze se kažejo z bolečino (še posebno če deli hrustanca plavajo znotraj sklepa) in manjšo gibljivostjo sklepa, ki lahko včasih oteče. To nam lahko kar precej oteži življenje.

Najpogosteje trpijo mali sklepi prstov na rokah, kolena, kolki, hrbtenica in nožni palec. Zdravljenje običajno zajema predvsem lajšanje bolečine, res končni ukrep pa je operacija, pri kateri sklep zamenjajo z umetnim.

Jo lahko odložimo?

Raziskovalci na ameriški kliniki Mayo so pojav osteoartroze povezali tudi s kopičenjem ostarelih (senescentnih) celic. To so celice, ki se nehajo deliti, da se poškodovane celice ne bi razmnoževale naprej. Imunski sistem jih redno odstranjuje iz telesa, a ne odstrani prav vseh, sploh mu lahko to z leti nekoliko slabše uspeva. Ostarele celice se kopičijo in prispevajo h krhkosti in boleznim – in kot kaže tudi bolečinam v sklepih.

Že prej je bilo jasno, da se ob osteoartrozi ostarele celice kopičijo v sklepu in njegovi okolici, a ni bilo dokazov o njihovi neposredni vpletenosti v bolezen. Znanstveniki so to povezavo zdaj potrdili pri miših.

Razvili so tudi model, ki jim je omogočil preizkus, ali lahko odstranitev teh celic vpliva na lajšanje osteoartroze ali njen odmik v poznejšo starost. Ostarele in neostarele celice ušesnega hrustanca so vbrizgali mišim v kolenski sklep in jih nato več kot 10 dni opazovali s pomočjo bioluminiscence in pozitronske emisijske tomografije (PET). Ugotovili so, da je vbrizganje ostarelih celic povzročilo bolečino, slabšo gibljivost in druge z osteoartrozo povezane značilnosti, vključno s poškodbami hrustanca in na rentgenskih slikah opaznimi spremembami. Tako so zdaj prepričani, da so na sledi obetavnemu načinu zdravljenja, ko bi lahko z vplivanjem na ostarele celice (njihovim odstranjevanjem) osteoartrozo morda vsaj za nekaj časa tudi preprečili. Seveda pa bodo do tedaj imeli še kar nekaj dela.

Pomoč iz narave

Do tedaj si bo marsikdo težave skušal olajšati z nekaterimi starimi bolj ali manj preverjenimi oblikami pomoči, naravnimi metodami in rastlinskimi pripravki.

Predvsem je za vse priporočljiva vadba, kot so hoja ali vadba v vodi, joga ali taj či. Koristno je, da sklepe vsak dan razgibamo. Če niso vneti, jih lahko pred tem tudi ogrejemo. Masaža prizadetih predelov lahko dodatno spodbudi pretok krvi, energije in pospeši obnovo. Nekaterim pri tem pomaga še akupunktura.

Poleg tega si lahko težave lajšamo z mazili, ki naoljijo in navlažijo sklepe in morda vsebujejo izvlečke koristnih snovi, ki skozi kožo prehajajo v notranjost. Med obetavnejšimi naravnimi pomočniki so na primer kapsaicin, pekoča sestavina čilijev, ki ovira zaznavo bolečine, vražji krempelj z antioksidantnim in protivnetnim delovanjem, lubje bele vrbe (deluje protivnetno), kopriva, kurkuma in še kaj bi se našlo. V slovenskem zeliščarstvu je poleg že omenjenega lubja bele vrbe kot dobra pomočnica za lajšanje bolečin še posebno cenjena arnika, ki jo lahko kot mazilo ali tinkturo preskusimo tudi na kolenskem osteoartritisu. Vsebuje helenin, ki deluje protibolečinsko, in nekatere protivnetne snovi.

Med najnaravnejšimi oblikami pomoči je seveda tudi tista, o kateri neradi slišimo, in sicer zmanjšanje telesne teže, kadar sklepe obremenjuje preveč kilogramov. A ne le zaradi dodatnih obremenitev, debelost je za sklepe škodljiva še na druge načine, tako da ne vpliva le na kolena, ampak tudi na osteoartrozo malih sklepov na rokah. Nekaterim na primer pomaga akupunktura. Več osteoartroze imajo kadilci.

A. C.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media