Januarja nova uskladitev pokojnin?
Vlada Republike Slovenije je konec septembra potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2017 in njegov predlog za leto 2018. Podrobnosti izhajajo iz besedila predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS 1718), ki ga je vlada posredovala v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Ta ga mora sprejeti še pred koncem leta. Zakon, če bo sprejet v predlagani obliki, bo med drugim pomembno vplival tudi na gmotni položaj upokojencev in upravičencev do drugih prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), obenem pa tudi na financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naslednjih dveh letih.
V nadaljevanju na kratko predstavljamo in komentiramo najpomembnejše določbe predloga navedenega zakona, ki zadevajo upokojence in uživalce drugih prejemkov.
Iz predloga zakona je razvidno, da naj se tudi v letu 2017 (leto 2018 ni vključeno) pokojnine in drugi prejemki, katerih višina se spreminja na enak način in v istih rokih, še vedno ne bi usklajevali po ZPIZ-2 (sistemski zakon). V obrazložitvi določbe, s katero se urejata usklajevanje pokojnin v letu 2017 in zagotavljanje sredstev zavodu v letih 2017 in 2018, ki je oblikovana nekoliko dvoumno glede uporabe sistemskega zakona, je namreč izrecno zapisano, da se v tem letu ne bosta izvedli ne redna ne izredna uskladitev pokojnin, določeni v navedenem zakonu, temveč le uskladitev, določena v višini in roku v predlogu ZIPRS 1718.
Uskladitev pokojnin in drugih prejemkov
Pokojnine in drugi prejemki (nadomestila iz invalidskega zavarovanja, pokojnine po nekdanjem Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in dodatki po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, ter preživnine po Zakonu o preživninskem varstvu kmetov) naj bi se januarja 2017 uskladili za 1 odstotek.
Predvidena višina uskladitve pokojnin in drugih prejemkov je le malenkost nižja od redne uskladitve, ki bi bila izvedena po določbah sistemskega zakona glede na trenutno razpoložljive ocene gibanj, na katerih ta temelji. Iz jesenske analize gospodarskih gibanj v letu 2017, ki jo je izdelal Urad za makroekonomske analize in razvoj, je namreč razvidno, da naj bi se povprečna bruto plača, izplačana za čas od januarja do decembra 2017, povečala – v primerjavi z njenim izplačilom v enakem času leto prej – za 1,9 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa naj bi se v istih obdobjih zvišale le za 0,1 odstotka. Upoštevaje formulo, zapisano v sistemskem zakonu, in navedene ocene zvišanja povprečne bruto plače in cen življenjskih potrebščin, bi torej redna uskladitev pokojnin znašala 1,2 odstotka. Prav toliko pa naj bi znašala tudi izredna uskladitev. Izvedba zadnje ni obvezna, temveč je, kot vemo, odvisna od soglasja vlade, če je zanjo izpolnjen eden od dveh mogočih pogojev, določenih v sistemskem zakonu. Ker naj bi bila tudi letos dosežena pozitivna gospodarska rast domačega bruto proizvoda, naj bi bil zahtevan zakonski pogoj za njeno izvedbo v prihodnjem letu sicer izpolnjen.
Nižja redna uskladitev in onemogočanje izvedbe izredne uskladitve pokojnin bosta seveda vplivala na slabši gmotni položaj uživalcev pokojnin in upravičencev do drugih prejemkov v prihodnjem letu.
Predlagani ZIPRS 1718 pa še naprej onemogoča tudi kakršno koli izvedbo uskladitve dodatkov za pomoč in postrežbo, in to tako v letu 2017 kot tudi letu 2018.
Na ta način bo za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v naslednjih dveh letih treba nameniti manj sredstev, s čimer vlada uresničuje eno od zavez, zapisanih med cilje, predloge in poglavitne rešitve predlaganega zakona, to pa je »znižanje izdatkov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in socialnega varstva«.
Določba v predlogu zakona, s katero se ureja usklajevanje pokojnin in drugih prejemkov v letih 2017 in 2018, vsebuje tudi zavezo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., ali njenemu pravnemu nasledniku, da nakaže zavodu vsako leto v določenem roku 50 milijonov evrov.
Letni dodatek
Predlog ZIPRS 1718 določa tudi višine letnih dodatkov, ki naj bi jih zavod izplačal v letu 2017. Te ostajajo takšne kot letos, nespremenjena pa ostaja tudi meja, ki pogojuje njihovo izplačilo. V primerjavi s sistemskim zakonom, ki zagotavlja izplačilo letnega dodatka vsem upravičencem, naj bi bili po predlogu navedenega zakona do tega prejemka upravičeni le uživalci pokojnin in določenih denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja v mesecu njegovega izplačila, enakih ali nižjih od 750 evrov. Izplačilo letnih dodatkov je tako kot letos predvideno v mesecu juliju, torej ne tako kot to določa sistemski zakon – v maju.
Pri določitvi višine letnega dodatka naj bi se upoštevala enako kot letos višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.
Predlagani zakon pa uvaja pomembno novost pri izplačilu tega prejemka, nanašajočo se na mogoče upravičence, ki prejemajo poleg slovenske pokojnine tudi pokojnine od tujih nosilcev pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Tudi te naj bi se po novem upoštevale pri znesku pokojnine, ki vpliva na izplačilo letnega dodatka in njegovo višino. Navedeno pomeni, da naj bi se v cenzus (750 evrov) poleg slovenske štele tudi vse tuje pokojnine. Zneski pokojnin tujih nosilcev pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja pa naj bi se v primerjavi s slovensko pokojnino upoštevali v višini izplačil, prejetih v mesecu januarju 2017, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za navedeni mesec.
V ta namen bo moral zavod od takih uživalcev pokojnin predhodno pridobiti podatke o znesku tuje pokojnine. Zato bo vsem uživalcem pokojnin, ki bodo imeli 1. januarja 2017 prebivališče v:
- drugi državi,
- Republiki Sloveniji in se jim slovenska pokojnina izplačuje v sorazmernem delu po določbah mednarodnih pogodb in
- Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo poleg pokojnine še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja,
po uradni dolžnosti posredoval obvestilo skupaj z obrazcem, v katerega bodo morali navedeni uživalci vpisati zahtevane podatke o višini izplačanih tujih pokojnin in mu ga nato vrniti. Podatki, vpisani v navedeni obrazec, se bodo šteli kot dokazilo o višini pokojnin, prejetih od tujih nosilcev pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Znesek tujih pokojnin bo kot rečeno zavod preračunal v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za januar 2017. Če bo seštevek zneskov slovenske in tujih pokojnin enak ali nižji od 750 evrov, bo tak uživalec upravičen do izplačila letnega dodatka v višini, odvisni od seštevka in lestvice za njegovo izplačilo, ki jo določa predlog ZIPRS 1718.
Tem uživalcem letni dodatek ne bo izplačan v juliju 2017, temveč v drugih rokih, določenih v predlogu ZIPRS 1718. Če bodo predložili zahtevano dokazilo o višini pokojnin, prejetih od tujih nosilcev pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja do 30. aprila 2017, jim bo zavod letni dodatek izplačal do 30. septembra 2017. Če pa bodo predložili dokazilo o višini pokojnin, prejetih od tujih nosilcev pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja do 30. septembra 2017, pa jim bo zavod letni dodatek izplačal do konca leta 2017.
Datum 30. september 2017 je v predlogu zakona določen kot dokončni rok za predložitev dokazila o višini zneskov tujih pokojnin, izplačanih v januarju 2017. Če do tedaj zavod ne bo prejel zahtevanega dokazila, morebitnemu upravičencu letnega dodatka ne bo smel izplačati.
Upravičenci do letnega dodatka, ki se jim pokojnina izplačuje po določbah mednarodnih pogodb v sorazmernem delu, se bo tudi letni dodatek izplačal v sorazmernem delu.
Navedeno novost predlagatelj ZIPRS 1718 utemeljuje z zagotavljanjem enake obravnave uživalcev pokojnin, ki prejemajo pokojnino samo od slovenskega nosilca pokojninskega zavarovanja, z uživalci pokojnin, ki poleg slovenske pokojnine prejemajo še pokojnino ali pokojnine tujih nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Vračilo morebitnih presežkov
Predlagana zakonska sprememba, nanašajoča se na mogoče upravičence, ki poleg slovenske pokojnine prejemajo tudi pokojnine od tujih nosilcev tega zavarovanja, in dejstvo, da se je višina slovenskih pokojnin zaradi že izvedene uskladitve v višini 0,4 odstotka spremenila in se bo še spremenila zaradi predlagane uskladitve v višini 1 odstotka, cenzus za dodelitev letnega dodatka pa ostaja tudi v letu 2017 nespremenjen, bo seveda vplivala tako na število upravičencev kot njihovo strukturo v prihodnjem letu. Nekateri upravičenci bodo zaradi tega lahko prejeli nižji znesek letnega dodatka, nekateri, ki so ga letos še prejeli, pa ga prihodnje leto ne bodo več. To pa naj bi vplivalo tudi na višino potrebnih sredstev za izplačilo letnega dodatka v letu 2017.
Kot zanimivost velja omeniti tudi določbo v predlogu zakona, ki predvideva obveznost vračila morebitnega presežka sredstev preteklega leta v državni proračun, če bi ga zavod ugotovil po denarnem toku, čeprav tega, glede na to, da sistemski zakon zahteva uravnoteženost dohodkov in odhodkov, praviloma sploh ne more izkazovati.
