Veliko znanega, a tudi novega

nov. '16

Že več kot mesec dni je minilo od 16. festivala za tretje življenjsko obdobje, a vtisi s tridnevne prireditve, ki jo je po mnenju organizatorjev letos obiskalo rekordnih 17.000 obiskovalcev, so še precej sveži. Ne gre prezreti, da festival poteka po ustaljenih smernicah, poleg strokovnih pogovorov je veliko zanimanja za praktične delavnice, najpogosteje na temo zdravja oziroma zdravega načina življenja, še več pa za pevske, plesne in druge kulturne nastope.

Že nekaj let pa opažamo, da sejemsko-prodajni del festivala, ki mu organizatorji namenjajo več prostora, privablja vse več tujih razstavljavcev. Poleg bosanskih zdravilišč, ki zadnja leta redno sodelujejo, sta imela letos svoje razstavne prostore kar dva hrvaška dentalna centra.

Polemični na strokovnih pogovorih …

Osnovne teme letošnjega festivala so bile aktivno staranje, digitalno opismenjevanje in krepitev talenta starejše generacije. Če verjamemo statistiki, so pripravili devet strokovnih razprav, 90 izobraževalnih dogodkov, 23 predstavitev v kotičku e-storitev, štiri umetniške razstave, 142 kulturnih dogodkov ter 160 sejemskih kotičkov.

Na festivalu so prvič javno predstavili zametke strategije dolgožive družbe, ki jo skupaj pripravljajo kar pri devetih ministrstvih in drugih ustanovah. Kot se je izkazalo v razpravi, je odprto veliko vprašanj (prevelik razkorak med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, izpostavljenost tveganju revščine in socialne izključenosti, pokojnine, ki omogočajo preživetje …); rešitve zanje pa pristojni še iščejo in potrebno bo še veliko usklajevanj, da bo osnutek pripravljen za širšo javno razpravo. Kot pa je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, naj bi do konca leta ministrstvo ustanovilo nacionalni svet za medgeneracijsko sodelovanje. Dolgo pričakovan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je zdaj prevzelo ministrstvo za zdravje, pa naj bi prišel na vlado januarja prihodnje leto.

Zanimanje obiskovalcev so pritegnile tudi druge okrogle mize, na primer o varnem staranju, ki jo je pripravil Inštitut Antona Trstenjaka in na kateri so spregovorili o nasilju nad starejšimi, ki ga je največ v domačem okolju, čeprav je zelo malo prijav.

Dobre prakse socialnih zavodov, ki smo jih tudi slišali na festivalu, dajejo slutiti, da je mogoče z nekaj volje in truda ustvariti prijazno in spodbudno okolje tudi za starejše, ki jim breme let ali bolezen otežuje vključevanje v družbo. Pri tem jim je v pomoč sodobna tehnologija, razvijajo nove storitve in programe, kot je turistična ponudba, specializirana za seniorje. Kakovost življenja v veliki meri določa, koliko (če sploh) se zavedamo lastne minljivosti, zato bi morali k razmišljanju o tej temi pritegniti že otroke in mlade, je bil sklep še ene izmed zanimivejših okroglih miz.

… živahni na odrih

Pozitivne učinke na telesno in duševno zdravje ima zagotovo ukvarjanje z glasbo, zato ni čudno, da toliko Slovenk in Slovencev, menda kar okoli 180 tisoč, poje v pevskih zborih. Konjički so pomembni v vsakem obdobju življenja, morda še posebej v tretjem. Nekakšna rdeča nit festivala je bila zato ustvarjalnost tretje generacije, za katero organizatorji ugotavljajo, da se enako kot nadarjenost ne stara. To smo lahko videli na razstavah likovnih del in fotografij, literarnih dogodkih, na stojnicah upokojenskih društev … Okrog obeh odprtih odrov je vrvelo nastopajočih, poslušalcev in mimoidočih obiskovalcev, ki so skušali ujeti kar največ festivalskega utripa. Najpogosteje so nastopali pevski zbori in folklorne skupine s spleti slovenskih pesmi in plesov. Se pa slovenski seniorji ukvarjajo tudi z manj tradicionalnimi konjički, tako so se predstavile trebušne plesalke, plesalke kankana in več plesnih skupin, ki se ukvarjajo s kantri plesi.

Slovesno ob 70. obletnici Zdusa

Zaključek festivala je minil v znamenju praznovanja 70. obletnice Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki v 509 društvih združuje več kot 200.000 članov. Na slavnostni akademiji so razvili prapor, slavnostna trakova pa sta pripela predsednik vlade dr. Miro Cerar in predstavnica donatorice Tovarne zdravil Krka Ljudmila Kastelec. Janez Sušnik, predsednik Zdusa, je poudaril, da so najmnožičnejša civilna organizacija, ki združujejo ljudi ne glede na politično, versko ali katero drugo pripadnost. Še posebej je poudaril projekt Starejši za starejše, ki je steber njihove humanitarne dejavnosti. Več kot 3.600 prostovoljcev po vsej Sloveniji preprečuje poglabljanje revščine in osamljenosti med starejšimi. Zavzel se je za večjo gospodarsko učinkovitost, ki bo polnila tudi pokojninsko blagajno, in za zmanjšanje stroškov države ter dodal, da so pri ustvarjanju blaginje pripravljeni sodelovati tudi upokojenci. Bogato dejavnost upokojenskih društev so popisali tudi v zborniku, ki so ga izdali ob jubileju.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je čestital za jubilej in zaželel čim več človekoljubnih dejanj tudi v prihodnje. »Starost bi morala biti častitljiva vrednota, ljudje bi morali biti ponosni na svoja leta,« je dejal in poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja za celotno družbo. Pohvalil se je s stabilno gospodarsko rastjo in se zavzel za več optimizma. V kulturnem programu so sodelovali: KD Godba ljubljanskih veteranov, MePZ DU Komenda, MoPZ DU Črešnjevec, MePZ DU Senovo in Pevsko društvo upokojencev Celje, folklorne skupine društev upokojencev Črnomelj, Moravče in Bočna, DPD Svoboda Ptuj – TEATER III in igralka Milena Zupančič.

A. Ž., J. D.