Izplačila zapadlih zneskov po smrti uživalca pokojnine
Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in tudi podedovati ne, razen zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca (prvi odstavek 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2).
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) ustavi izplačevanje pokojnine ali druge dajatve takoj, ko se v uradni evidenci centralnega registra prebivalstva zaradi smrti spremeni status uživalca oziroma ko pridobi obvestilo o smrti uživalca iz tujine. Upoštevajoč 111. člen ZPIZ-2, se lahko zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil samo do dneva smrti.
S smrtjo uživalca vsi zapadli še ne izplačani zneski pokojninske oz. druge dajatve, ki bi umrlemu še pripadali, preidejo v zapuščinsko maso. Le-ta pa se deli v skladu z zakonom o dedovanju. O dedičih in drugih upravičencih do zapustnikovega premoženja ima pristojnost odločanja izključno sodišče v zapuščinskem postopku.
Zavod je tako dolžan dedičem izplačati neizplačane zapadle denarne prejemke do dneva smrti uživalca na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na dolgotrajnost sodnih postopkov pa lahko zavod izjemoma ob upoštevanju sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS z dne 15. 12. 1988 izplača dedičem tovrstne zneske tudi pred izdajo oz. pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, vendar le pod določenimi pogoji.
Izplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju
Torej osebe, ki zavodu pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavijo, da so dediči, lahko v primeru soglasja vseh podajo zahtevo za izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev po umrlem uživalcu tudi na podlagi posebne izjave, ki jo ob prisotnosti vseh dedičev brezplačno izpolni in overi pooblaščena oseba na zavodu (bodisi na centrali bodisi na kateri koli območni enoti zavoda). Overovitev podpisov vseh dedičev in s tem njihove volje pa je lahko izvedena tudi na upravni enoti ali pri notarju, saj je obrazec »Izjava z zahtevo za izplačilo zapadlih denarnih prejemkov dediču« na voljo tudi na spletni strani zavoda (www.zpiz.si).
Zaradi tveganja neupravičenega izplačila je izplačilo na podlagi navedene izjave izvedeno pod pogojem, da je prejemnik vseh izplačanih sredstev ena oseba, ki je rezident Republike Slovenije. Izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev je lahko izvedeno le na bančni račun dediča. Na podlagi podpisane izjave se prejemnik izplačanih sredstev zavezuje, da bo prejete denarne prejemke s pripadajočimi obrestmi sam izplačal naknadno ugotovljenemu dediču, če se na podlagi sklepa o dedovanju izkaže, da do njih ni bil upravičen oziroma so do dedovanja upravičeni tudi drugi dediči, ki v izjavi niso bili navedeni.
Zaradi vseh opisanih okoliščin zavod na podlagi izjave nakaže dedičem zapadla sredstva le, če oceni, da izplačilo ne predstavlja večjega tveganja. Izplačilo na podlagi izjave je zavrnjeno, ko se dediči glede izplačila ne strinjajo ali le-ti podajajo nasprotujoče si zahteve po izplačilu. V takih primerih zavod zapadle neizplačane zneske pokojninskih dajatev po smrti uživalca izplača le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Če je bila pokojnina ali druga dajatev nakazana na osebni račun umrlega uživalca (ker zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti), je banka po 195. členu ZPIZ-2 dolžna zavodu prednostno v celoti vrniti vsa nakazila, nakazana po njegovi smrti. Če denarja ni na računu, mora banka zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila. V takem primeru zavod na podlagi ustreznih dokazil pripadajoča sredstva nakaže dedičem šele po prejemu vračila.
