Št. 12, december 2016

  • Hvala, ker ste z nami

    dec. '16

    Začel se je zadnji mesec tega leta in vsi hitimo, da še postorimo, kar smo si za letos zadali. December je poseben mesec tudi zato, ker v sebi nosi polno pričakovanj in dobrih obetov za naprej. Kot otroci se veselimo novega začetka, in prav je tako, še posebej, če želimo v naslednjem letu kaj spremeniti.

    Čeprav nas življenje rado preizkuša, je dobro za nas, naše zdravje in bližnje, da se trudimo biti predvsem dober človek. Pomagajmo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Ni nujno, da za to potrebujemo denar. Veliko nam jih bo hvaležno, da jih opazimo in jim prisluhnemo. Ne le starejši, tudi mladi, ki jim danes ni lahko. Poskušajmo jih razumeti in jih tudi pohvaliti. Lepo zgodbo o tem, kako se učimo pohvaliti ljudi, je v tej številki napisala naša sodelavka Mira Dobravec.

Kazalo

Izplačila zapadlih zneskov po smrti uživalca pokojnine Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca (prvi odstavek 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; ZPIZ-2).

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk 

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Spremembe pri pogojih za pridobitev in odmero pokojnin S 1. januarjem 2017 začne teči peto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim se v času trajanja prehodnih obdobij, vsako koledarsko leto spreminjajo pogoji za pridobitev in odmero nekaterih vrst pokojnin. Spremembe pogojev zadevajo višje starosti za pridobitev nekaterih pravic in daljšo pokojninsko dobo, novosti v načinu odmere pa dolžino obdobja, iz katerega se upoštevajo osnove (plače oziroma zavarovalne osnove) za njihov izračun in novo lestvico za odmero starostni, predčasnih in nekaterih invalidskih pokojnin, veljavno za ženske. V nadaljevanju tega sestavka jih na kratko predstavljamo in komentiramo.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc 

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na zdravstvena vprašanja odgovarja prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka

Starejši delavci se upokojujejo prezgodaj Končno je zagledala luč sveta pomembna publikacija z naslovom Starejši in trg dela v Sloveniji, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo družino socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ): Gradivo obravnava več tematik, ki osvetljujejo stanje na področju zaposljivosti starejših v naši državi, jo primerjajo z drugimi evropskimi državami in vsebuje konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Vsebinsko govori o zaposlovanju in brezposelnosti starejših, o vseživljenjskem učenju oz. izobraževanju starejših ter kritično ocenjuje stanje.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavljaZdenka Peloz

Zdusove strani Na programski konferenci, ki jo je v Ljubljani organizirala Evropska demokratska stranka v sodelovanju z DeSUS so razpravljali o potrebnih spremembah za varno starost. Pokojninski sistem je v nezavidljivem položaju, pri ukrepanju pa je nujno sodelovanje vseh politik, so opozorili sodelujoči in poudarili pomen ustvarjanja novih delovnih mest in zaposlovanja ranljivih skupin.

Začela sva, pa je kar šlo … Že ob vstopu v stanovanje za Bežigradom v Ljubljani obiskovalec zasluti, s čim se ukvarjata zakonca Šmid. Povsod so lesene rezbarije, visijo na stenah, položene so na kavč in ob njega, ob stene, nekatere se po premazu sušijo v sobi, druge čakajo v kuhinji na zaključne poteze.

Najlepše je delati za darila Ana Češarek iz Dolenje vasi pri Ribnici je leta govorila možu Andreju, da ko se bo upokojil, da ji bo posekal lipo. Zaobljubila se je namreč, da bo izdelala križ. In ga tudi je, a ne iz lesa, ampak iz gline. Ko se je mož Andrej upokojil, je Ano razbremenil dela vsakodnevnih opravil, tako da je imela več časa zase.

Življenju vedno reče DA Helena Okorn, mama Leni, kot jo kličejo domači, je 96 letna gospa, polna energije in optimizma. Njene misli so jasne, spomin pa izjemen, ko pripoveduje o svojem življenju. Kljub vsemu hudemu, ki se ji je primerilo, reče življenju vedno DA. Vsak dan se najmanj pol ure sprehaja, najraje ob reki Savinji, enkrat na teden pa pešači iz mesta do celjske Špice, do kluba Kajak kanu, in nazaj.

Leta upanja in ljubezni Malokdaj sem spoznal tako človekoljubno, sposobno in vsestransko žensko, kot je že dolgo upokojena defektologinja prof. Cilka Dimec – Žerdin, ki biva v Domu starejših občanov v Gornji Radgoni. Štirideset let je z dušo in srcem živela za otroke z motnjami v duševnem razvoju in njihove starše, bila je mentorica mnogim učiteljem in drugim, ki so skrbeli zanje.

Oreh – simbol plodnosti  Kot drevo je oreh pojem mogočnosti, kotplod pa je simbol rodovitnosti. V svoji bližini oreh ne trpi drugega drevesa. Z močnim vonjem preganja škodljivce, zelo je cenjen tudi v ljudskem zdravilstvu.

Grad Sevnica hrani številne zanimivosti Sevniško graščino krasijo pestre zidne poslikave in ogleda so vredne zanimive muzejske zbirke. Vabljiv pa je tudi slikovit pogled na staro mestno jedro Sevnice in pokrajino ob reki Savi.

Dolgotrajen boj za rabo maternega jezika Deloma gručasto in deloma razloženo naselje, katerega ime je po letu 1998 prevzela tudi novoustanovljena občina, leži na južnem obrobju Murskega polja, večinoma v ravnini na desnem bregu spodnjega toka Ščavnice, ki se malo naprej severno od Gibine izliva v Muro. Tu je bilo že v preteklosti pomembno prometno križišče (krajevno ime!), kjer so se križale ceste proti Ljutomeru in Ormožu na slovensko ter proti Murskemu Središču in Čakovcu na hrvaško stran. Obmejna lega kraja je po besedah 70-letnega upokojenega oljarja Marijana Zanjkoviča v mnogočem zaznamovala nepopustljiv boj Razkrižanov za življenje znotraj slovenskega narodnega območja in pravico do rabe maternega jezika, ki se je končal šele leta 1994, ko je razkriška župnija naposled prešla pod mariborsko škofijo.

Vse grdo, proč od mene! »Tako srečnega in zadovoljnega človeka, kot sem jaz, zlepa ne boste našli. Res sem zelo zadovoljna. K meni ljudje radi prihajajo, ker izžarevam pozitivno energijo in to se čuti,« za začetek pove Ljerka Palovec Toplak, 92-letna gospa iz Ljubljane. »Tako kot zoprni ljudje izžarevajo negativno energijo in te zastrupijo. Takih ne maram,« še prepričljivo doda.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Čeferini – življenje z veliko začetnico Peter Čeferin – človek poln strasti do življenja in do svojega dela, predvsem pa poln ljubezni do svojih treh,kot je poudaril, krasnih otrok. Odvetnik, športnik, pisatelj… pa se pri tem seznam njegovih dejavnosti in talentov še ne konča. Kot sin uglednega pravnika je tudi sam študiral in doktoriral s prava; pravnika sta tudi njegova dva sinova in njegovi dve vnukinji; hči pa se je odločila za arhitekturo. Toda ta legendarni odvetnik je bil kot mladenič zelo problematičen - popival je, večkrat se mu je »strgalo« in »do iztreznitve« je moral počakati v zaporu. Tudi o tem piše v eni od svojih knjig, ki ji je dal naslov Moje zgodbe. Zgodbe, ki jih preberemo v tej in njegovih drugih knjigah in zgodbe, ki jih spoznavamo v pogovoru z njim, opisujejo »golo« življenje, ki nas spravi v jok in v smeh. Njegovo življenje sestavljajo tako slikoviti in dramatični dogodki, da bi bili lahko podlaga za kar nekaj filmov zelo različnih žanrov.

Ščitnica narekuje tempo našega delovanja Kadar nas pesti utrujenost, slabša zmogljivost ter motnje spomina in koncentracije, težav običajno ne pripisujemo slabšemu delovanju ščitnice. Po drugi strani pa so tudi hujšanje, znojenje, živčnost in razbijanje srca lahko znak marsikatere bolezni. Marsikdo se okvare delovanja te pomembne metuljaste žleze v predelu vratu dolgo ne zaveda in vendar niso tako redke, še posebno ne pri ženskah.

Poudarjanje naravne lepote Prihaja čas prazničnih zabav in slavnostnih večerij, s tem pa tudi več priložnosti za urejenost. Veliko žensk se tudi za posebne večere ne liči, ker mislijo, da ličila niso primerna za starejše, ali pa se jim zdi vse skupaj prezahtevno. Zato sem pripravila nekaj nasvetov, ki vas bodo prepričali v nasprotno.

ZDRAVJE KRATKE

Skupaj za praznično mizo V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom, ki so bili povečini cerkveni. Tudi hrana za vsak dan je imela utrjevalni pomen v družini. Za božič so gospodinje pogrnile praznični prt na mizo, nanjo postavile vazo z rožami ter zložile ta boljše pogrinjke in pribor, zadišalo je po potici.

Vsak kamenček v mozaiku je pomemben Marjan Šiftar je kot šef kabineta Milana Kučana od blizu spremljal pomembne državniške dogodke, bil pa je tudi član znamenite slovenske delegacije na Brionih. Iz rodnega Prekmurja je prišel na študij v Ljubljano leta 1969. Rad se spominja, kako je v študentskih letih poslušal radio Luksemburg in bral angleško glasbeno revijo New Music Express. Po diplomi na pravni fakulteti ga je profesionalna pot najprej vodila na mesto veleposlanika v Makedoniji. Njegova tretja kariera pa zaradi sladkorne bolezni, ki jo ima že dolgo, ta čas poteka v Zvezi društev diabetikov Slovenije.

Kako do boljšega spomina? Hladni dnevi so kot nalašč za dejavnosti doma. V življenju smo po mnogih letih dela uredili svoj dom tako, da se nam ni več kaj dosti ukvarjati s prenovo ali dodajanjem novosti. Živimo najraje v svetu, kjer ni sprememb. A prav to bi bilo dobro za naše pomnjenje. Nekaj novega!

Najraje je na vrtu in med rožami Naša naročnica Vitoslava Sarkić iz Ljubljane je od nekdaj rada delala na vrtu in skrbela za rože, sedaj je že 15 let upokojena in ima za ta hobi še več časa. Veliko ji pomeni tudi družina, ponosna je na sinova, snaho in obe vnukinji in tudi njim z veseljem nameni svoj čas. Prvič se je prijavila na stilsko preobrazbo in bila izbrana, vendar domačim tega ni povedala, želela jih je presenetiti.

Prevečkrat pozabljene mišice Mišice medeničnega dna so v telesu zelo pomembne, saj podpirajo maternico, mehur in debelo črevo. Odgovorne so za to, da so notranji organi na svojem mestu, sodelujejo pri zadrževanju blata in urina in vplivajo na spolne užitke. Zaradi povečane telesne teže, dvigovanja bremen, porodov, hormonskih sprememb med nosečnostjo in po menopavzi in staranja mišice sčasoma slabijo, kar lahko pripelje do inkontinence.

Darilca iz kozarca Bodimo letos pri izbiri darilc za svoje bližnje nekoliko bolj izvirni. Pripravimo, v zadnjem času zelo modna, darilca iz kozarca. Preprosto, v kozarec za vlaganje natresemo ali v plasteh naložimo sestavine za neko jed in s trakom pričvrstimo kartonček z receptom.

Vzrok za mnoge bolezni tiči v strahu Na temeljih starodavne kavkaške medicine Ina Sahrokova pomaga ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami. »Preventiva in tudi zdravilo kavkaških ljudi je hrana. Bacile, na primer, pri nas doma preganjamo z debelo narezano čebulo in česnom, saj krožnik 'te procije' čisti prostor.« Je pa ta porcija uporabna le en dan, nato ga zavržejo in narežejo nove 'odganjalce bacilov'. Ima pa tudi veliko nasvetov za resne težave:« Ker v zimskem času človek bolj globoko občuti žalost, osamljenost, razočaranja itd, je tudi težav s sklepi več. Kajti žalostna čustva se pogosto odrazijo v sklepih, še zlasti pa v desnem kolenu.

S polenom tretjič in za vse Zadnja skupna letošnja vadba je namenjena čisto vsem za hitro ponovitev pravilne vzravnane drže in iztegnitve (oboje tokrat tudi z bremenom za močnejše), razgibavanje hrbtenice in igranje z ravnotežjem. Vaje lahko naredite s polenom ali pa brez njega.

Topla darila Obdarimo svoje najdražje z modnimi in nadvse uporabnimi šali in rutami ter z nepogrešljivimi kapami in naglavnimi trakovi.

Ko sedite na školjki in se ne zgodi nič  Način življenja, ko smo nenehno pod stresom, se premalo gibamo in jemo nezdravo, je kot nalašč za prebavne težave, kot so zgaga, spakovanje, napihnjenost, plini, bolečine v trebuhu in zaprtost. Slednja pesti kar 42 milijonov Američanov in 17 odstotkov Evropejcev. Pogosteje prizadene ženske kot moške, v tretjem življenjskem obdobju pa ima tovrstne težave več kot polovica populacije.

Za obvladovanje demence potrebujemo sistemski pristop Demenca je sindrom, pri katerem so višje miselne funkcije posameznika okvarjene do te mere, da onemogočajo normalne vsakodnevne aktivnosti. Gre za dolgotrajno, postopoma napredujočo bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Prvi znaki so zato predvsem odvisni od dela prizadetih možganov: postopno izgubljanje spomina, težave pri govoru (iskanje pravih besed),

Mm, kako diši

Praznična podoba zanjo in zanj Mesec december je postal eno samo nakupovanje in prazničen čas je pravzaprav zgubil svoj pomen. Kljub vsemu pa v tem času pogosteje zaidemo na obisk k dragim prijateljem, na predstavo, ki nas z vsebino prestavi v lepši čas, in na koncu tudi sam prihod novega leta zahteva od našega načina oblačenja tudi kaj več kot samo običajne hlače s puloverjem, ki je že odslužil svoje.

Prepričanja, v katera slepo verjamemo Slovencu prepih škodi, Američani pa menijo, da predstavlja vir zdravja. Slovenci ne bodo odšli niti čez prag z mokro glavo, v Skandinaviji pa lahko zjutraj videvaš ljudi, ki z mokrimi lasmi hitijo v službo – tudi pozimi! Ste se kdaj vprašali, če obstaja še kakšna resnica poleg naše, slovenske?

NA KNJIŽNI POLICI

V Sevnico

S harmoniko onkraj luže Tudi letos je naše kraje obiskalo lepo število slovenskih rojakov, ki živijo po svetu, z željo, da obiščejo domovino ali domovino svojih staršev ali starih staršev. Tudi Tony Klepec je med njimi. Otroštvo je preživel v vasi Boršt pri Podzemlju v Beli krajini. Tam je obiskoval še osnovno šolo, nato pa se je odpravil - v Ameriko.

Zimske setve na okenski polici V zimskem času so okenske police ustrezen prostor, kjer lahko vzgojimo vrtnine in zelišča za sprotno rabo. V prvi polovici decembra sejemo v lončke božično žito, kot tradicionalni okras. Lahko pa posejemo tudiazijsko listno zelenjavo, vrtno krešo in rukole.

Zimzeleni listavci so dragocenost V podnebju muhasto mrzle celinske Slovenije je v naravi zimzeleno rastlinje v manjšini, a tudi v južnejših območjih pod vplivom Mediterana jih ni prav mnogo. V naravi prevladujejo vedno zeleni iglavci, zimzeleni listavci pa so prav redki in podobno je tudi v gojenih nasadih. S svojim zelenilom poživljajo krajino in kar puste razglede v ogolelih zimah, v vrtu pa so pomemben okrasni element, saj so pestri po svoji strukturni rasti in barvnih odtenkih.

Preurejanje dnevne sobe Bi radi prenovili, osvežili dnevno sobo, ki jo zapolnjuje omara čez vso steno, velika sedežna garnitura in kup stvari, ki so samo v napoto. A kako se lotiti in kdaj je pravi čas za prenovo? Ko v življenju nastopijo prelomnice, ali kadar začutimo, da lahko v svojem bivalnem okolju nekaj spremenimo, takrat je prav, da to tudi storimo.

Ali smo se (še) pripravljeni učiti? Okoli 195.000 Slovencev, starejših od 64 let ima vozniški izpit. In zagotovo večina ne želi posedati doma in čakati kdovekoga, ampak aktivno preživeti svoj čas in tudi čim dlje ostati mobilni in samostojni. Ker pa je promet živa stvar, ki se z leti spreminja - tako kot se spreminjamo mi - je dobro ostati na tekočem s spremembami. Poglejmo, kako je z dodatnim izobraževanjem voznikov, ki imajo za sabo že kar lepo število kilometrov in izkušenj.

Naj ježek še teka, teka … Na pikniku, ki ga Uroš vsako leto pripravi na velikem vrtu med jablanami nas vsakič pride pogledat tudi ježek. Uroš pravi, da je njihov vrtni jež. Ne motijo ga ne glasni otroci, ne vohljajoč pes. Proti večeru se prebije skozi živo mejo, pogleda malo okoli sebe in se strumno poda na večerjo. Po vrtu poišče žužke, polže in deževnike, se prav počasi loti jabolk, ki so padla z dreves in jih vedno pustijo nekaj zanj na tleh.

Družinski pomočnik Številni upokojenci zaradi bolezni in s starostjo povezanih težav razmišljajo o angažiranju družinskega pomočnika, ki bi jim lahko olajšal nujna in malo manj nujna opravila, ki jih terja vsakdanje življenje. Prednosti instituta družinskega pomočnika je veliko, na tem mestu pa bi izpostavili predvsem možnost, da invalidna oseba z njim pridobi več osebnega stika, individualnosti, solidarnosti, domačnosti in topline, ki je zanjo še posebej pomembna.

Jug Portugalske ponuja več kot lepe plaže in oljčne nasade To poletje sem prvič obiskala Potrugalsko in prvič sem potovala z motorjem. Ker živim v Španiji, sva se s fantom odločila, da dopust preživiva kar pri sosedih in sicer v južni pokrajini Algarve. Potovanje z motorjem je bolj slikovito, imaš popoln razgled na pokrajino in okolico. Bolj, ko sva se bližala meji, bolj je navdušenje raslo.

Kultura

Sladice življenja

Korte – vas z razgledom Največje naselje izolskega zaledja z okoli 750 prebivalci se razprostira na ozkem slemenu nad reko Drnico na nadmorski višini 224 metrov. Od tod se odpirajo razgledi na gričevnato okolico in Sečoveljske soline.

DD DECEMBER

S popravki pri varstvenem dodatku nad bedo S prenosom varstvenega dodatka med socialne pomoči in z zaostritvijo pogojev prejemanja so bili prizadeti predvsem starejši. Dokler je bil varstveni dodatek v okviru pokojninske blagajne, je bil neke vrste kompenzacija pri nizkih pokojninah. Sprememba je pahnila v bedo številne upokojence. Z novim letom naj bi prišlo do druge omilitve pogojev, še vedno pa bodo strožji kot nekoč.

Duhovne zmožnosti v starosti Staranje in duhovnost sta čedalje pogostejši temi v znanstveni razpravi o staranju. Tudi v reprezentativni raziskavi nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je bilo nekaj vprašanj o tej temi. Duhovnost je precej nejasna in večpomenska vsebina, obenem pa obetavna rezerva za razvoj v starosti. Praznični december je primeren, da pogledamo odgovore na ta vprašanja in nanizamo nekaj spoznanj o duhovnih potrebah in zmožnostih.

SVET IN MI

NOVICE OD VSEPOVSOD

Največ nasilja je med štirimi stenami Nasilje nad starejšimi je obsežen in resen problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje, najpogosteje pa se dogaja v domačem okolju, povzročajo ga njegovi bližnji – zakonci oziroma partnerji, otroci, vnuki, neredko pa tudi zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki opravljajo nego in oskrbo na domu ali v ustanovah. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da zaradi nasilja v Sloveniji trpi 60.000 starejših ljudi. Večina tega nasilja pa ostaja skritega. Lani je policija zabeležila le 137 prijav nasilja v družini, kjer so bile žrtve starejše od 60 let.

Upokojenci bodo zaostrili svoje zahteve Kaj je bolje zasebno ali javno? Ko govorimo o zdravstvu, lekarniški, pogrebni in pokopališki dejavnosti, bi morali vprašati državljane, kaj potrebujejo. Njihov interes ni, da bi nekdo na njih služil, ampak je pomembno, da dobijo dobro storitev, zato potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo te storitve javne. Dogaja pa se ravno nasprotno. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki so mu nasprotovali mnogi, od lokalnih skupnostih, Zveze društev upokojencev Slovenije do državnega sveta, ker to dejavnost spreminja iz javne v tržno, je bil kljub temu sprejet. Vse kaže, da gre po tej poti tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki je nastajal v majhni skupini pripravljavcev, ki so več ali manj gluhi za številne pripombe. Skupno obema zakonoma je, da so v ospredju le parcialni interesi nekaterih, ki želijo v tej dejavnosti dobro služiti in ne potrebe državljanov.

Anketa

Za slovenske zmage 

Komaj čakam, da se zbudim, da bom spet začela pisati Nikakor ni bil predsednik naše vlade prvi, ki je sporočil Slovencem, naj ne jamramo. Že pred več desetletji nas je k temu znala spodbuditi slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič, a je to povedala veliko bolj prefinjeno, z metaforo, ki se mi je zasekala v spomin s svojim znamenitim stavkom: »Če sonca ni, pa si ga narišite!« in sem si ga zapomnila za vedno. Dobre vile so ji naklonile veliko: dolgost življenja, zdravje, več talentov, neizmerno radovednost, neprestano ustvarjalnost, redko sposobnost, da zna prisluhniti in se pogovarjati z zelo različnimi ljudmi, od kmeta do doktorja znanosti in jim »zlesti pod kožo«, da jo sprejemajo in imajo radi. Še vedno raziskuje, piše in se veseli življenja.

 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media