Življenju vedno reče DA

Zgodbe | dec. '16

Helena Okorn

Helena Okorn, mama Leni, kot jo kličejo domači, je 96-letna gospa, polna energije in optimizma. Njene misli so jasne, spomin pa izjemen, ko pripoveduje o svojem življenju. Kljub vsemu hudemu, ki se ji je zgodilo, reče življenju vedno DA. Vsak dan se najmanj pol ure sprehaja, najraje ob reki Savinji, enkrat na teden pa pešači iz mesta do celjske Špice do kluba Kajak kanu in nazaj.

Rodila se je leta 1921 na največjem gruntu v vasi Prekorje pri Celju. Bila je trinajsti in zadnji otrok v veliki kmečki družini, pravili so ji »ta mičkena«. In edina med njimi še živi. Naredila je štiri razrede osnovne in štiri razrede meščanske šole. Vse življenje je trdo delala, najprej na domači kmetiji, kjer je skrbela za konje in jih vodila h kovaču, molzla krave in obirala hmelj. Kasneje se je zaposlila v tovarni emajlirane posode Emo. Še do 85. leta je obdelovala njivo, s katero je preživljala svojo družino.

Vrsto let je bila članica planinskega društva tovarne Emo. Z njimi je prehodila vse večje hribe in gore ne samo v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih deželah. Na Triglavu je bila sedemkrat, prvič leta 1950, ko je bila noseča s prvim sinom, na Jahorini šestkrat, Bjelašnici trikrat, v Avstriji pa se je povzpela na tritisočake.

Rodila je tri otroke, Jureta, Sonjo in Marka, ki je na žalost umrl v prometni nesreči, ko je bil star eno leto. Te žalosti ob smrti najmlajšega otroka ne bo nikoli pozabila, saj ji je umrl v naročju. Z možem, očetom svojih otrok, se je kmalu razšla, ker je bil do nje nasilen in hudoben. Čeprav je ostala sama z otrokoma, je zanju lepo skrbela in prav nobenega predsodka ni imela zaradi tega, ker je postala mama samohranilka.

Po svetu in ob Savinji

Rada je potovala po svetu, predvsem s sestro Marto, ki je bila učiteljica v Sarajevu, in hčerko Sonjo. Obiskala je vse evropske države, severno Afriko, Turčijo in Egipt. Še danes se spominja vseh potepanj, najbolj petnajstdnevnega potovanja z avtobusom po Poljski leta 1978. Zadnji dve leti ne potuje več po svetu, ampak najraje špancira ob Savinji in redno obiskuje knjižnico. Mestno knjižnico Celje redno obiskuje že šestindvajset let. Izpiše si vse naslove in avtorje prebranih knjig. Doma ima malo knjižnico z okoli 500 knjigami. Najraje bere ljubezenske zgodbe, »samo da se imajo radi in da je luštno«. Prebrala je vse knjige Ivana Sivca in Victorie Holt. Vsak dan tudi piše, kaj se ji dogaja in kaj dela. »Malo že pozabljam, ker sem že toliko stara, ampak ko pomislim, se spomnim.«

Vsak dan pešači v četrto nadstropje bloka brez dvigala, kjer živi s sinom Juretom, snaho Cvetko in vnukinjo Katjo. Sin je balonar in jo je za devetdeseti rojstni dan peljal z balonom nad Celjem. »Vi ne vete, kak sn uživala.«

Uživa, ko igra loto. Enkrat je celo dobila nekaj denarja. Še pred dvema letoma je jahala konja. Že od nekdaj gre vsako nedeljo in ob praznikih k maši. » Tam je tak lepo. Se mi "dopade" in me napolni z energijo.« Zvečer pa gleda kvize in rešuje uganke in križanke. Ko ugane odgovor, ki ga postavi voditelj kviza na televiziji, si reče v pristnem celjskem narečju: »Pje sn kšajt.«

Drži se nekaterih navad. Zvečer nikoli ne je in gre spat ob deseti uri. Zjutraj pa vstane okoli pol osmih in poje dva koščka kruha. Ne jemlje nobenih zdravil, nekaj časa je uporabljala kapljice zaradi presuhih oči, zdaj pa še teh ne več.

Pravi, da ima zlate otroke, sina, hčer, vnukinji in vnuka Aleša, rokometaša. Uživa v zasluženem pokoju. »Vsak naj živi, kakor hoče, jaz sem srečna in uživam v življenju,« še doda ob koncu obiska.

Besedilo in fotografija: Milena Majzelj


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media