Kultura
12. slovenski bienale ilustracije
V Galeriji Cankarjevega doma si lahko do začetka marca ogledate razstavo, ki ponuja največji pregled slovenske ilustracije, na katerem so se za nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja potegovali likovni ustvarjalci različnih generacij in usmeritev. Nagrado za življenjsko delo je tokrat prejel Marjan Manček, »ker je ilustracija že skoraj štirideset let njegovo najmočnejše izrazno polje, humor pa je njegov razpoznavni znak«, so zapisali člani komisije. Cankarjev dom je pripravil razstavo v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
fotka: Avtoportret M. Mančka z Dajnomirom in Milibožo (zasebni arhiv avtorja)
Izbrane podobe Bohinja
Na izletu v Bohinj si lahko ogledate stalno razstavo, ki prikazuje, kako so se Bohinjci nekdaj preživljali s poljedelstvom, živinorejo, kopanjem železove rude, oglarstvom in lesenimi obrtmi, med katerimi so zasloveli fajfarji z Gorjuš. Popelje nas v srednji vek, ko je v Zgornji dolini veliko posesti pripadalo kosezom – svobodnim plemičem. Prikazuje razvoj 24 bohinjskih naselij, kjer je bilo pred dvesto leti 650 hiš, od teh kar 560 kmetij. Leta 1906 pa je železnica s predorom na Primorsko Bohinj odprla svetu, začelo se je obdobje turizma, pomembni so postali planinstvo in zimski športi, tudi slikarstvo in ne nazadnje čebelarstvo. Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.
fotka: Po 2. svetovni vojni se je razcvetel turizem, začeli so pripravljati prireditvi Kmečka ohcet in Kravji bal
Veselo na silvestrskih predstavah
V Cankarjevem domu bo zadnje dni letošnjega leta gostoval Novi vietnamski cirkus s predstavo Med mestom in deželo. To je oblika gledališča, ki združuje elemente plesne predstave in tradicionalnih cirkuških vragolij, nastopili bodo akrobati, mojstri borilnih veščin, žonglerji in plesalci. Njihovi igrivi rekviziti so velikanske pletene košare, nove svetove pa ustvarjajo tudi s pomočjo bambusa. Vse se dogaja pod taktirko režiserja Tuana Leja, ki je prvi Azijec z nagrado za odličnost Mednarodnega žonglerskega združenja. Obe operni hiši stavita na preizkušeno klasiko: v Mariboru si boste lahko ogledali opero Turandot, v Ljubljani pa opereto Netopir. Ljubljanska Drama bo na velikem odru pripravila Ano Karenino, v Mali drami pa Tarzana. V PG Kranj se boste zabavali ob komediji s plesom in petjem Živci, ki govori o ljubezni, izvrstna pa sta igralca Lara Jankovič in Jure Ivanuša. Na silvestrovo si boste lahko v SLG Celje ogledali dve komediji: na Velikem odru Nušićevo komedijo Žalujoča družina, na Malem odru pa zabavno, duhovito in inteligentno komedijo Meglica sodobnega ameriškega dramatika Stephena Sachsa. V SNG Nova Gorica ponujajo tragikomično pravljico o vodni vili Ondina. V Kinodvoru bo predpremiera filma Loving, nastal je po resnični zgodbi zakonskega para različnih ras, česar konec 50. let ameriški jug ni mogel sprejeti brez obsodbe.
Razstava Zlati prah
Pred 25 leti je Slovenija stopila na pot svoje samostojnosti, ki jo je na samem začetku posula z zlatim prahom – slovenskim tolarjem. V premišljeni zasnovi denarja se prepletata slovenska kulturna in naravna dediščina, izstopajo pa portreti pomembnih Slovencev, ki jih je upodobil akademski slikar Rudolf Španzel. Njegov svet se s svetovoma akademske slikarke in grafičarke Biljane Unkovske ter magistra umetnosti Doriana Španzla povezuje z zlatim prahom – simbolnim elementom, ki je vpet v obstoj samostojne Slovenije. Na ogled v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova do 8. februarja.
fotka: Karant, fantazijski bankovec RS, avtor: D. Španzel, arhiv NMS
