Družinski pomočnik
FINANCE IN MI
Številni upokojenci zaradi bolezni in s starostjo povezanih težav razmišljajo o angažiranju družinskega pomočnika, ki bi jim lahko olajšal nujna in malo manj nujna opravila, ki jih terja vsakdanje življenje. Prednosti instituta družinskega pomočnika je veliko, na tem mestu pa bi poudarili predvsem možnost, da invalidna oseba z njim pridobi več osebnega stika, individualnosti, solidarnosti, domačnosti in topline, ki je zanjo še posebej pomembna.
Vendar pa marsikoga skrbi, da ne bi angažma družinskega pomočnika zanj predstavljal prevelikega finančnega bremena, saj vemo, da je večina pokojnin v državi nizka. Te upokojencem omogočajo le kritje najosnovnejših življenjskih potreb, včasih pa še teh ne.
Do družinskega pomočnika so po zakonu upravičene invalidne osebe. V skladu s pravilnikom o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika pa so invalidne osebe bodisi tiste s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma osebe, ki imajo znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, ki se kažejo v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo, bodisi težko gibalno ovirane osebe.
Pravico do izbire družinskega pomočnika pridobi invalidna oseba, za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden izmed staršev, ki je prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, invalidna oseba, ki je invalid po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, oseba, za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogi mora priložiti dokumentacijo o zdravstvenem stanju, izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi pomagati, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali je ta oseba ustrezna za opravljanje nalog družinskega pomočnika.
O pravici do izbire družinskega pomočnika sicer odloča invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Status družinskega pomočnika
Na tem mestu želimo poudariti, da na ta način z družinskim pomočnikom ni vzpostavljeno klasično delovno razmerje, kar pomeni, da družinski pomočnik ne uživa pravic iz delovnega razmerja (regresa, plačanega dopusta, bolniškega dopusta), ampak je njegov status specifičen. Družinski pomočnik je lahko oseba, ki invalidni osebi ponudi pomoč, ki jo potrebuje. Gre torej za osebo, ki mora biti ustrezno usposobljena za delo, ki ga mora kot družinski pomočnik opravljati (mora imeti praktična znanja, ki jih tako delo zahteva, prav tako mora biti v ustrezni psihofizični zdržljivosti, da lahko tako delo sploh opravlja). Družinski pomočnik je običajno oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden izmed družinskih članov invalidne osebe.
Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Prav tako je to lahko oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.
Pravico ima do delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek v letu 2016 znaša 734,15 evra.
