Za slovenske zmage
Praznične bleščice
V prazničnih dneh so tudi naši kraji okrašeni, veselimo se praznikov in upamo, da bo z novim letom kriza premagana in bomo vsi deležni napredka. Najbolj se na ta pričakovani premik pripravljajo trgovci, ki zlasti v predprazničnem času popestrijo svojo ponudbo in potrošnikom obljubljajo ugodnosti ter jih spodbujajo k porabi pričakovanih dohodkov. V resnici je na policah veliko blaga, ki ga pravzaprav ne potrebujemo. Naše morebitne pomisleke o potrebnosti ali kakovosti trgovske ponudbe nam skušajo pregnati reklame, ki nas prepričujejo, kako je ta ali oni izdelek skorajda nepogrešljiv v našem življenju. Še posebej bode v oči, kako se je povečala ponudba različnih »čudežnih« tabletk in mazil, ki skorajda čez noč odpravijo naše težave. No, trgovci in proizvajalci se pred odgovornostjo zavarujejo z opozorilom, da moramo natanko prebrati navodila, o morebitnih slabih učinkih pa se moramo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Drugače povedano, za uporabo reklamiranega »čudežnega izdelka« smo odgovorni sami, če bi se na primer zaradi uporabe kupljenega izdelka naše zdravje poslabšalo, bomo posledice nosili sami. V takem primeru nenadoma izginejo vse obljube, kako bomo čez noč izgubili odvečne kilograme, si pomladili kožo ali odpravili previsok pritisk, težave pri gibanju ali s prebavo. Pa ne le proizvajalci in trgovci, za tovrstno zavajanje potrošnikov bi svoj del odgovornosti morali prevzeti tudi tisti, ki taka sporočila objavljajo. To še posebej velja za elektronske medije, kjer je takih zavajanj največ.
V prazničnih dneh se radi obdarujemo, skušamo se zbližati, se spomniti lepih trenutkov, ki so nas zbližali in osrečili. V bistvu naj bi šlo za pozornost, iskrenost, ljubezen ... Tega seveda ni mogoče kupiti, zato je dragocenost daril praviloma v obratnem sorazmerju s tistim, kar naj bi pomenila. Spomnimo se časov, ko so bile trgovske police bolj skromno založene, pa smo se takrat morda še iskrenejše veselili druženja kot danes, ko nam vsiljujejo prepričanje, da je srečen lahko le tisti, ki je dovolj uspešen. In merilo za srečo in uspešnost naj bi bila debelina denarnice. To je pač velika zmota, ki jo vsiljujejo vladajoče politične in kapitalske elite. Te so že zdavnaj izgubile stik z življenjem običajnih ljudi, zato sprejemajo odločitve, ki še povečujejo že tako prevelike socialne razlike. To še posebej občutijo najranljivejše skupine, med njimi tudi upokojenci.
V prazničnih dneh bomo okrasili svoje domove, na mizi bo tudi kak priboljšek. Verjetno se bomo družili tudi s sorodniki in prijatelji in se spomnili časov, »ko je bilo vse drugače«. V času razbohotenega potrošništva so v trgovinah izdelki, ki jih v prejšnjih časih tudi v trgovinah sosednjih držav ni bilo. Zdaj je ponudba bogata tudi pri nas doma in trgovci nas z najrazličnejšimi »akcijami« prepričujejo, kako je njihova ponudba najugodnejša. Pri tem velja ohraniti trezno glavo, da nas ne bo bolela, ko bodo prazniki mimo. Vseeno, kakšen »greh« bomo zagotovo storili, in če nam bo vsaj za nekaj časa olepšal to minljivo življenje, si tega ni treba preveč gnati k srcu. K sreči je pri nas tudi v teh prelomnih časih večina ljudi ostala skromna, navsezadnje druge izbire niti nimamo. Veliko damo tudi na tradicijo, še zmeraj smo družba, kjer smo med seboj veliko bolj povezani kot v državah, ki so na prvi pogled uspešnejše. Pri nas še zmeraj znamo »stopiti skupaj«, ko je to potrebno, znamo pomagati ljudem v stiski. Prav ta povezanost našo družbo krepi, čeprav se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je v sreči okoli tebe gneča, kadar pa si v žalosti, ostaneš največkrat sam. To pa še ne pomeni, da bi morali biti v teh prazničnih dneh osamljeni.
