Spremembe pri pogojih za pridobitev in odmero pokojnin

Dobro je vedeti | dec. '16

1. januarja 2017 začne teči peto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim se v času trajanja prehodnih obdobij vsako koledarsko leto spreminjajo pogoji za pridobitev in odmero nekaterih vrst pokojnin. Spremembe pogojev zadevajo višje starosti za pridobitev nekaterih pravic in daljšo pokojninsko dobo, novosti v načinu odmere pa dolžino obdobja, iz katerega se upoštevajo osnove (plače oziroma zavarovalne osnove) za njihov izračun in novo lestvico za odmero starostnih, predčasnih in nekaterih invalidskih pokojnin, veljavno za ženske. V nadaljevanju tega sestavka jih na kratko predstavljamo in komentiramo.

Za pridobitev pravice do starostne pokojnine je treba sočasno izpolnjevati zahtevano starost, določeno pokojninsko dobo brez dokupa, pokojninsko dobo ali zavarovalno dobo. Pogoji za njeno pridobitev se tudi v letu 2017 še vedno razlikujejo glede na spol zavarovanca in so naslednji:

za ženske:

• starost 59 let in 4 mesece ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa ali
• starost 63 let in 6 mesecev in najmanj 20 let pokojninske dobe ali
• starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe;

za moške:

• starost 59 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
• starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pokojninska doba je najširši pojem, s katerim so zajeta obdobja, prebita v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (to je: zavarovalna doba), in vsa druga obdobja, za katera predpisi določajo, da so upoštevana kot pokojninska doba. Pokojninska doba brez dokupa, ki jo morata izkazati zavarovanka ali zavarovanec, če želita uveljaviti starostno pokojnino pri najnižji mogoči starosti, je nova definicija, ki je prejšnji predpisi niso poznali. Obsega le določene ožje dele siceršnje pokojninske dobe, in sicer samo obdobja obvezne vključitve v obvezno zavarovanje ter obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe.

Se da upokojiti pri nižji starosti?

ZPIZ-2 omogoča pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi pri nižjih starostih od prej navedenih, če so izpolnjeni določeni dodatni pogoji v zakonu. Sicer predpisane starosti za pridobitev starostne pokojnine, veljavne v letu 2017, se lahko tako znižajo zaradi:

• skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom določeno drugače. To znižanje je odvisno od števila otrok in znaša 6 mesecev za enega, 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri in 48 mesecev za pet ali več otrok;
• služenja obveznega vojaškega roka – to znižanje obsega dve tretjini dejanskega trajanja služenja;
• vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti – to znižanje pa obsega ves čas trajanja takega zavarovanja.

Poleg navedenih pa obstaja tudi možnost znižanja predpisanih starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi obstoja zavarovalne dobe s povečanjem. Dopolnitev takšne zavarovalne dobe je omogočalo delo na delovnih mestih, na katerih se je zaradi njegove težavnosti ali nevarnosti za zdravje prebita zavarovalna doba štela s povečanim trajanjem. Zagotavljale pa so jo tudi posebne osebne okoliščine, zaradi katerih so bili zavarovanci, če so pri njih obstajale, do konca leta 1999 upravičeni do takšne vrste zavarovalne dobe, od leta 2000 naprej pa do prištete dobe.

Katere starosti in za koliko se lahko znižajo?

Vse prej naštete možnosti ne omogočajo znižanja vseh predpisanih starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine! Na voljo so naslednje možnosti:

1. Zaradi skrbi za otroke se starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko praviloma zniža ženski, moškemu pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva. Mogoče je le, če sta dopolnila določeno pokojninsko dobo brez dokupa!

V primeru dopolnitve 38 let pokojninske dobe brez dokupa se tako ženski kot moškemu starost, pri kateri se lahko upokojita, določi tako, da se od starosti 65 let odšteje toliko mesecev, kolikor pri posamezniku znaša mogoče znižanje na tej podlagi, vendar največ do starosti 61 let. To pomeni, da se lahko v tem primeru, ne glede na to, za koliko otrok sta skrbela zavarovanec ali zavarovanka in koliko mesecev znižanja je na voljo, starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža največ za 48 mesecev.

Če je ženska dopolnila 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, moški pa 40 let enake dobe, se jima mogoča starost, pri kateri se lahko upokojita, določi tako, da se:

• ženski od starosti 59 let in 4 mesece,
• moškemu pa od starosti 59 let in 8 mesecev

odšteje toliko mesecev, kolikor jih je na voljo zaradi skrbi za otroke, vendar pa največ do starosti 56 let ženski in 58 let moškemu. To pomeni, da se lahko v tem primeru, ne glede na to, za koliko otrok sta skrbela zavarovanec ali zavarovanka in koliko mesecev znižanja je na voljo, ženski zniža starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine največ za 40 mesecev, moškemu pa za 20 mesecev.

1. Zaradi služenja obveznega vojaškega roka se lahko zniža starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine le moškemu. Tudi v tem primeru znižanje pogojuje predhodna dopolnitev predpisane pokojninske dobe brez dokupa.

Kolikor je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se od starosti 65 let odšteje število mesecev znižanja na tej podlagi, vendar največ do starosti 63 let. To pomeni mogoče znižanje predpisane starosti največ za 24 mesecev.

Pri dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa pa se mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se od starosti 60 let odšteje število mesecev znižanja na tej podlagi, vendar največ do starosti 58 let. Tako tudi v tem primeru lahko znaša mogoče znižanje predpisane starosti največ 24 mesecev.

1. Zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti se lahko zniža starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako ženski kot moškemu. Tudi v tem primeru je mogoče le pri dopolnitvi določene pokojninske dobe brez dokupa.

Če je ženska dopolnila 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa, moški pa 40 let enake dobe, se jima mogoča starost, pri kateri se lahko upokojita, določi tako, da se:

• ženski od starosti 59 let in 4 mesece,
• moškemu pa od starosti 59 let in 8 mesecev

odšteje toliko mesecev, kolikor jih je na voljo zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar pa največ do starosti 56 let ženski in 58 let moškemu. To pomeni, da se lahko v tem primeru ženski zniža starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine največ za 40 mesecev, moškemu pa za 20 mesecev.

Če so na voljo različne podlage za znižanje, se po ZPIZ-2 upošteva naslednji vrstni red:

• Ženski se najprej upošteva znižanje zaradi skrbi za otroke, nato pa zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, se ji določi tako, da se od starosti 60 let odšteje število mesecev znižanj, upokojitvena starost pa ne more biti nižja od 57 let, kar omogoča znižanje največ za 36 mesecev, pri čemer pa je potrebnih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. 

• Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se najprej zniža starostna meja zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato zaradi skrbi za otroke in nazadnje zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, se določi tako, da se od starosti 60 let odšteje skupno število mesecev vseh mogočih znižanj, vendar pa upokojitvena starost ne more biti nižja kot 58 let, kar omogoča znižanje največ za 24 mesecev. Če je moški dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mogoča starost, pri kateri se lahko upokoji, določi tako, da se od starosti 65 let odšteje najprej število mesecev znižanja zaradi skrbi za otroke, nato pa zaradi služenja obveznega vojaškega roka, vendar največ do starosti 63 let, kar prav tako omogoča znižanje največ za 24 mesecev.

Pri obeh, tako pri ženski kot pri moškem, velja pravilo, ki izključuje možnost nadaljnjih zniževanj predpisane starosti na drugih podlagah, če je predpisana spodnja meja mogočega znižanja starosti že dosežena zgolj z upoštevanjem ene od njih!

Če zavarovanka ali zavarovanec razpolagata z zavarovalno dobo s povečanjem ali prišteto dobo, spodnje meje zniževanja predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni. V tem primeru to znaša toliko mesecev, kolikor znaša povečanje zavarovalne dobe ali prišteta doba.

Kolikor obstaja možnost, upoštevajo znižanja starostne meje po vseh naštetih podlagah, se upokojitvena starost določi tako, da se najprej zniža starost zaradi upoštevanja zavarovalne dobe, pridobljene s povečanim trajanjem, in/ali prištete dobe, nato pa še po drugih podlagah. Te pa je mogoče upoštevati le tedaj, če še ni bila dosežena predpisana spodnja meja mogoče upokojitvene starosti z upoštevanjem druge podlage.

Po ZPIZ-2 se zavarovankam in zavarovancem, vključenim v obvezno dodatno zavarovanje po prejšnjem zakonu ali poklicno zavarovanje po tem zakonu, za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja doda k dejanski zavarovalni dobi tudi četrtina obdobja, prebitega v obveznem dodatnem ali poklicnem zavarovanju. Tako dodana doba se upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, ki omogoča upokojitev pri najnižji mogoči starosti. Dodana doba pa nima nobenega vpliva na višino odstotka za odmero starostne pokojnine!

Kako do predčasne pokojnine?

V letu 2017 se spreminjajo tudi pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Ti se v času trajanja prehodnega obdobja še vedno razlikujejo glede na spol zavarovanca.

Ženska izpolni pogoje za pridobitev te pravice, če je dopolnila 59 let in 4 mesece starosti ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, moški pa, če je dopolnil 59 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se od starostne pokojnine razlikuje v višini. Predčasna pokojnina je nižja od starostne pokojnine za odstotek, katerega višina je odvisna od števila manjkajočih mesecev do dopolnitve starosti 63 let in 6 mesecev za ženske in 65 let za moške. Za vsak mesec manjkajoče starosti se starostno pokojnino (za katero niso izpolnjeni pogoji) zniža za 0,3 odstotka. Znižanje je trajno!

Izračun pokojninske osnove

Z novim letom se spreminja tudi način izračunavanja pokojninske osnove. Obdobje, iz katerega se upošteva mesečno povprečje osnov za njen izračun se – glede na predhodno leto – podaljšuje za eno leto. Tako bodo starostne, predčasne ali invalidske pokojnine v letu 2017 odmerjene od pokojninskih osnov, izračunanih z upoštevanjem mesečnih povprečij osnov (plač in/ali zavarovalnih osnov) iz katerih koli za zavarovanca najugodnejših zaporednih 23 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej. Če so na voljo vsa mogoča mesečna povprečja osnov od vključno leta 1970 naprej, bo moral zavod ob uveljavitvi pravice do pokojnine po uradni dolžnosti izračunati 25 različnih pokojninskih osnov. Pripadajoča pokojnina se odmeri od (po višini) najugodnejše pokojninske osnove.

Z novim letom začne za ženske veljati nova lestvica za odmero starostnih, predčasnih in določenih invalidskih pokojnin. Veljala bo do konca leta 2019. Od do zdaj veljavne se razlikuje v vrednosti posameznega leta zavarovalne dobe, daljše od 15 let. Njegova vrednost se znižuje z 1,41 odstotka na 1,38 odstotka. Novi vrednosti posameznega leta je prilagojena tudi vrednost vsaj šestih mesecev zavarovalne dobe, ki prav tako vpliva na višino odstotka za odmero pokojnine. Tudi ta se znižuje z 0,71 odstotka na 0,69 odstotka. Nova lestvica bo vplivala na nižjo raven vseh pokojnin, odmerjenih za zavarovalno dobo, daljšo od 15 let. Razliko nazorno prikazuje višina odstotka za odmero starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe. V letu 2016 se je starostna pokojnina za tolikšno pokojninsko dobo odmerila v višini 64,25 odstotka od pokojninske osnove, prihodnje leto in vse do leta 2019 pa se bo v višini 63,5 odstotka. Tako na primer pri pokojninski osnovi 1.000 evrov razlika znaša 7,50 evra. Navedeno spremembo velja upoštevati tudi pri določitvi datuma upokojitve, če obstaja takšna možnost v letošnjem letu.

Višje starosti za pridobitev vdovske pokojnine

Starost vdove ali vdovca – kot eden izmed predpisanih pogojev, določenih za pridobitev pravice do vdovske pokojnine – se v letu 2017 v primerjavi s predhodnim letom zvišuje za šest mesecev. Novo določena starost znaša 55 let in 6 mesecev.

Navedeno zvišanje starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine vpliva tudi na šest mesecev poznejši začetek teka »čakalne dobe«, ki omogoča določenim mlajšim upravičencem poznejšo pridobitev te pravice. Čakalna doba začne teči pri starosti 50 let in 6 mesecev in traja do dopolnitve predpisane starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Če torej vdova ali vdovec ob partnerjevi smrti še nista dopolnila 55 let in 6 mesecev starosti, dopolnila pa sta starost, pri kateri začne teči čakalna doba (to je 50 let in 6 mesecev ali več), pridobita pravico do vdovske pokojnine, ko dopolnita 55 let in 6 mesecev starosti.

Novi starosti, določeni za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2017, pa imata za posledico tudi spremembo starostnih mej, ki vplivata na izgubo že pridobljene pravice do vdovske pokojnine, če vdova ali vdovec pred njuno dopolnitvijo skleneta novo zakonsko zvezo ali vstopita v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, s katerim so urejeni zakonska zveza in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo! Za vdovo znaša nova starostna meja 59 let in 4 mesece, za vdovca pa 59 let in 8 mesecev. Sklenitev nove zakonske zveze ali vstop v življenjsko skupnost pred dopolnitvijo navedenih starosti imata torej za posledico izgubo že pridobljene pravice do vdovske pokojnine.

Če je bila vdovska pokojnina pridobljena ali ohranjena zaradi popolne nezmožnosti za delo upravičenca, pa sklenitev nove zakonske zveze ali vstop v življenjsko skupnost pred dopolnitvijo navedenih mejnih starosti ne vplivata na izgubo pravice do vdovske pokojnine.

Jože Kuhelj