Naj ježek še teka, teka …
Na pikniku, ki ga Uroš vsako leto pripravi na velikem vrtu med jablanami, nas vsakič pride pogledat tudi ježek. Uroš pravi, da je njihov vrtni jež. Ne motijo ga ne glasni otroci ne vohljajoč pes. Proti večeru se prebije skozi živo mejo, pogleda malo okoli sebe in se strumno poda na večerjo. Na vrtu poišče žužke, polže in deževnike, se prav počasi loti jabolk, ki so padla z dreves in jih zanj vedno nekaj pustijo na tleh.
Veliko se vsako jesen govori o ježih kot ogroženi vrsti. Ali si predstavljate, da moji vnuki mogoče sploh ne bodo videli ježa na vrtu, v parku, na zelenici med bloki? Ga bodo hodili občudovat v živalski vrt? Bodo še peli pesmice o ježkih, ki tekajo?
Kaj pa ogroža ježa? Mi, ljudje. Vrtove ogradimo z betonskimi ograjami, živa meja ni več moderna, polže na vrtovih zastrupljamo s strupi, vrtne kosilnice »šibajo« kot navite po trati, zažigamo odpadlo listje, ki smo ga že včeraj pospravili na kup, na cesti smo pa tako in tako samo mi pomembni.
Jež živi na obrobju gozdov, v parkih in vrtovih, kjer je gosta živa meja. So vsejedi in zato zelo koristne živali. Na noč lahko jež poje do 200 gramov žuželk, polžev, deževnikov, mladih miši. Radi imajo sadje in jagodičevje. Gnezdo si zgradi v poletnem času, pred zimo ga dogradi in utrdi, da je pripravljeno za zimsko spanje. Poleti zelo rad čez dan počiva v visoki travi.
Samica ježa enkrat do dvakrat letno skoti od dva do deset majcenih ježev, ki so slepi in povsem odvisni od mame še 3 do 4 tedne. Ves ta čas očka jež zvesto pomaga pri vzreji. Mladički so po šestih tednih že povsem samostojni. Jež si ne dela zaloge hrane za zimo, saj jo prespi. Med zimskim spanjem izkorišča maščobno rezervo in tako preživi. Problem je, da si mladi ježki ne ustvarijo zadostne zaloge maščobnega tkiva in tako med zimskim spanjem poginejo.
Kako lahko pomagamo?
Poleti, preden zaženete kosilnico, poglejte okoli grmovja, žive meje, ali se kje v visoki travi skriva kak ježek. Polže na vrtu lahko poberemo kar z rokami in jih odstranimo. Strup za polže ni nevaren samo za ježe, tudi psi in mačke so velikokrat zastrupljeni. Pustimo rasti živo mejo, veliko živali si bo tam našlo zatočišče.
Preden zažgete kup listja, preverite, ali si je mama ježevka ravno v tem kupu uredila gnezdo. Za 1. maj kres pripravite, tik preden ga zažgete. Pripravljeni kupi vej in listja so idealno gnezdo in veliko ježkov konča zažganih. Če najdete ježa v kupu listja ali vej, ki ste jih hoteli zažgati, ga nežno odnesite stran, šele nato zakurite. Preden z vilami začnete nakladati ali preobračati kompostni kup, preverite ali je notri kak ježek.
Med vožnjo glejte na cesto, avto je hiter, jež pa ne, in kaj hitro konča pod kolesi. Ne mečite smeti in ostankov hrane ob cesti, saj so ježi po naravi radovedni. Kaj hitro ga premami slasten vonj po sadnem jogurtu ali sladoledu in potisne glavo v lonček, da bi se posladkal. Tako ostane zagozden do bridkega konca.
Če najdete poškodovanega ali shiranega ježka, ga nežno spravite v škatlo in ga odnesite k veterinarju, jesenski ježki, ki so lažji od 600 gramov, ne preživijo zime. Veterinar bo pomagal in toliko oskrbel ježka, da bo lahko premeščen v zavetišče za divje živali na Muti.
