Upokojenci bodo zaostrili svoje zahteve
Kaj je bolje: zasebno ali javno? Ko govorimo o zdravstvu, lekarniški, pogrebni in pokopališki dejavnosti, bi morali vprašati državljane, kaj potrebujejo. Prav gotovo si ne želijo, da bi nekdo služil na njihov račun, pomembno pa je, da dobijo dobro storitev, zato potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo te storitve javne. Dogaja pa se ravno nasprotno. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki mu jih je veliko nasprotovalo, od lokalnih skupnosti, Zveze društev upokojencev Slovenije do državnega sveta, ker to dejavnost spreminja iz javne v tržno, je bil kljub temu sprejet. Vse kaže, da gre po tej poti tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki je nastajal v majhni skupini pripravljavcev, ki so več ali manj gluhi za številne pripombe. Skupno obema zakonoma je, da so v ospredju le parcialni interesi nekaterih, ki želijo v tej dejavnosti dobro služiti, in ne potrebe državljanov.
Tako kritični so bili udeleženci posveta, ki so ga na temo Kaj potrebujemo, javno ali zasebno? 22. novembra v Ljubljani organizirali upokojenci ljubljanske mestne zveze. Na pogovor so bili povabljeni tudi predstavniki ministrstev in vlade, vendar se vabilu niso odzvali. Tako neodzivni pa so do upokojencev tudi, kadar jim pošiljajo najrazličnejše predloge in pobude. Zato bodo v prihodnje svoje zahteve zaostrili, če bo treba, tudi s protestom. Na naslednjih volitvah pa bodo kritično premislili, komu bodo dali svoj glas. Pri tem so opozorili, da težko živijo tudi drugi državljani (mladi brez zaposlitev ali v prekarnih službah, slabo plačani delavci), vendar naše elite tega nočejo videti.
Imamo še socialno državo?
Predstavili so predlog Zveze društev upokojencev Slovenije o nujnosti zvišanja najnižje pokojninske osnove, saj je nedopustno, da je najnižja pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za 40 let dela, nižja od cenzusa za pridobitev varstvenega dodatka, ki je socialni prejemek. V letu 2014 je bilo kar 26 odstotkov upokojencev pod pragom revščine (od tega kar 17 odstotkov žensk). Njihove pokojnine so bile nižje od 596 evrov. Je Slovenija še socialna država, če pod pragom revščine živi skoraj tretjina upokojencev?
Če v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bi imeli načela solidarnosti in vzajemnosti, ki
omogoča prerazporejanje sredstev (določena je najnižja in najvišja pokojninska osnova), bi tisti z najnižjimi plačami dobili še nižjo pokojnino. Problem najnižjih pokojnin je večji, kot si marsikdo predstavlja. Lani je bilo kar 23 odstotkov odmerjenih pokojnin z najnižjo pokojninsko osnovo, le 1,2 odstotka pa od najvišje osnove. Združenje upokojencev zahteva od vlade, da najnižja pokojnina dosega vsaj minimalni prag revščine in da se najnižja pokojninska osnova dvigne za vse upokojence. Ob sprejetju zadnjega pokojninskega zakona ZPIZ-2 je bila dana zaveza, da se gmotni položaj upokojencev ne bo poslabševal. Od leta 2013, ko je stopil v veljavo nov pokojninski zakon, se pokojnine še niso redno uskladile, bilo je le nekaj nižjih izrednih uskladitev. Zato so na posvetu zahtevali, da ukinejo določbe Zujfa, ki to preprečujejo. Če bruto domači proizvod raste, je prav, da bi ga bili deležni tudi upokojenci, so menili.
Problem nizkih plač
Problem nizkih pokojnin pa bo, kot kažejo podatki o plačah, tudi naprej pereč. V letu 2015 je skoraj 40 odstotkov zaposlenih prejemalo minimalno plačo. To pomeni, da so tudi prispevki v pokojninsko blagajno minimalni in da bodo njihove pokojnine zelo nizke. Velika napaka je bila ukinitev varstvenega dodatka, ki je bil vse od leta 1957 v okviru pokojninske blagajne, prejemali pa so ga tisti z najnižjimi pokojninami. Upokojenci so se novemu varstvenemu dodatku, ki bi ga morali potomci vračati, raje odpovedali. To pa je še poglobilo njihovo revščino. Z novim letom je napovedana že druga sprememba, vendar bodo tudi po njej pogoji za pridobitev varstvenega dodatka bistveno strožji kot nekoč.
Pri Lekarni Ljubljana, ki je javni zavod, 80 odstotkov prometa ustvarijo s prodajo zdravil na recept. Presežek, ki ga ustvarjajo s tržno dejavnostjo, pa namenjajo izobraževanju zaposlenih, novim storitvam, prenovi in odpiranju novih lekarn. Novi zakon o lekarniški dejavnosti grozi, da se s tržno dejavnostjo ne bodo smeli več ukvarjati, s tem pa bodo tudi ob presežke, s katerimi so zdaj pokrivali delovanje neprofitnih lekarn. Od 49 je teh okrog 15. Med drugim tudi lekarna na Blokah. Zasebniki jih v takih krajih, kjer so zaprli že pošto in banko, zagotovo ne bodo odpirali.
