Ne dajmo virusom priložnosti

Dobro počutje | jan. '17

Prišel je tisti čas v letu, ko imamo zamašene nosove, polne glave in zdravniške čakalnice. Tja se morda odpravimo z različnimi težavami, z malo smole pa odidemo vsi z eno. Prehlad pač ni bolezen, ki jo povzroča mraz, ampak je okužba, ki jo dobimo od drugih ljudi. Tako kot mi so tudi virusi radi v dobri družbi.

Povzročitelji prehladov so virusi, ki se naselijo v zgornjih dihalih. Teh je res veliko, in ker natančna določitev povzročitelja nima vpliva na zdravljenje, imenujemo prehlade s skupnim imenom viroze oziroma virusne okužbe zgornjih dihal. V zadnjih letih opažamo, da se je ozaveščenost ljudi o zdravljenju prehladov močno povečala in je postalo že dobro znano, da pri virusnih okužbah zdravljenje z antibiotiki ne prinese nobene koristi. Za viruse poskrbi naš imunski sistem sam, zdravimo pa predvsem bolezenske znake. Zbijamo povišano telesno temperaturo, blažimo glavobol, uživamo dovolj tekočine, počivamo, in to je tisto, kar mislimo pod navodilom »čaj z limono«.

V tem času ali nekoliko kasneje pozimi se pojavi sezonska gripa. Vsako leto jo povzroča nekoliko spremenjen virus influence in včasih se srečujemo s hujšim potekom bolezni, včasih z blažjim. Bolezenski znaki so podobni bolezenskim znakom navadnega prehlada, praviloma pa se začne hitreje, huje, spremljajo jo visoka vročina, bolečine po vsem telesu, izrazito slabo počutje in splošna prizadetost. Pogosto se pojavlja v epidemijah, kar pomeni, da zboli zelo veliko ljudi hkrati. V primerjavi s prehladom je gripa mnogo hujša bolezen in je povezana z bistveno višjo umrljivostjo in številnimi zapleti. Še posebno ogroža kronične bolnike, starejše in vse ljudi, ki so že sicer v slabšem zdravstvenem stanju. Okužimo se na enak način kot pri prehladu, torej od nekoga, ki jo že ima, a obstaja bistvena razlika: mogoče jo je učinkovito preprečevati – s cepljenjem. Ker je vsako leto nekoliko drugačna, se je treba cepiti vsako leto znova z drugačnim cepivom, ki je prilagojeno gripi, ki takrat razsaja. Cepljenje je priporočljivo za vse, zelo pa ga zdravniki priporočamo bolj ogroženim ljudem, starejšim, kroničnim bolnikom in tudi zdravim, ki bi jo lahko na take ljudi prenesli oziroma živijo z njimi v istem gospodinjstvu. Zadnja leta, ko mediji niso več polni novic o novih vrstah gripe, je zanimanje za cepljenje neupravičeno precej upadlo, a gripa žal ni nič manj nevarna, kadar ne pišejo o njej. Cepite se! 

Pljučnica je vnetje spodnjih delov dihal oziroma samega pljučnega tkiva in je huda bolezen. Na začetku se kažejo podobni bolezenski znaki kot pri prehladih in gripi, zelo pogosto pa se pojavi kot njun zaplet. Posebno sumljivo je takrat, ko se med prebolevanjem prehlada stanje po nekaj dnevih zelo poslabša in telesna temperatura močno naraste. Pljučnice povzročajo različni mikroorganizmi, ki spadajo med bakterije, viruse in redkeje glivice. Tipična bakterijska pljučnica poteka z visoko vročino, kašljem, izrazito slabim počutjem in hitro zadihanostjo. Manj tipično potekajo virusne pljučnice, pri katerih so blažji bolezenski znaki in nižja telesna temperatura, še vedno pa gre za resno bolezen, ki nujno zahteva zdravniško obravnavo in zdravljenje. Zdravijo jo praviloma z antibiotiki, na podlagi bolezenskih znakov pa jo potrdijo še s pregledom krvi in rentgenskim slikanjem pljuč. 

Prehlad, gripa ali pljučnica?

Sami doma zelo težko ločimo med prehladom, gripo in pljučnico, posebno če bi primerjali hud prehlad in blago pljučnico. Kdaj torej k zdravniku? Če je telesna temperatura povišana več kot tri dni, če je telesna temperatura zelo visoka (39 °C ali več), če v tednu dni ni izboljšanja težav, takojšnji pregled pa svetujemo vsem starejšim, vsem kroničnim bolnikom z vročino, pri pojavu težkega dihanja in vsaki hujši prizadetosti bolnika. Še posebej moramo biti pozorni pri starejših, saj pri njih okužbe spodnjih dihal pogosto potekajo netipično in brez vročine, marsikdaj pa je njihova nenadna zmedenost edini bolezenski znak.

Kaj pa vendarle lahko storimo sami? Možnost okužbe lahko zmanjšamo z izogibanjem prostorov, kjer je veliko ljudi, še posebej v času, ko razsajajo prehladne nadloge, pa naj bodo to kavarne ali nakupovalna središča. Razkuževanje rok in predmetov nas lahko varuje pred vnosom mikroorganizmov v telo, saj se okužbe prenašajo neposredno s kapljicami pa tudi prek kljuk in drugih površin. Ne hodimo na obiske k prehlajenim in tudi prehlajeni naj ne hodijo na obiske k nam. Premislimo, ali so dedki in babice s kroničnimi boleznimi res najprimernejše varstvo za otroke z gripo, ki ne smejo v vrtec. Skrbimo za zdrav življenjski slog, da bomo lažje preboleli, če nas vendarle doleti. Ko se znajdemo v vlogi bolnika, pa poskrbimo, da bolezni ne širimo naprej. V domači lekarni pa vsekakor ne smejo manjkati zdravila proti vročini in bolečinam ter termometer za merjenje telesne temperature.

Sašo Rebolj, dr. med., spec. družinske medicine


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media