Janez Sušnik postal predsednik Zdusa
Janez Sušnik (na levi) ob prejemnikih pokalov.
Na decembrskem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) v Ljubljani je bil na nadomestnih volitvah, potem ko je poleti zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, izvoljen dosedanji začasni predsednik Janez Sušnik. Največjo nevladno organizacijo, ki šteje okrog 210.000 članov, bo vodil do leta 2019, ko se izteče preostalo mandatno obdobje.
Za mesto predsednika Zdusa se je potegoval še predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak, vendar njegova kandidatura ni bila odobrena. Statutarno-kadrovska komisija je namreč ugotovila, da njegovo matično društvo Koseze ni plačevalo članarine.
Janez Sušnik je med najpomembnejšimi nalogami poudaril skrb za gmotni položaj upokojencev, pokojnine, dostopno in urejeno zdravstvo, socialne pravice in bivalni standard, potem skrb za aktivno, zdravo in varno staranje ter krepitev pomoči starejšim in prostovoljstva med njimi. Pri tem bodo sodelovali z vsemi političnimi strankami, še posebej pa s tistimi, ki bodo prisluhnile njihovim težavam in predlogom. Prizadevali si bodo za redno in izredno usklajevanje pokojnin, za izplačilo letnega dodatka vsem upokojencem, za vrnitev pogrebnine za vse državljane ter za pravico do seniorske olajšave. V zakonodajni postopek bodo vložili spremembo zakona ZPIZ-2 za dvig najnižje pokojnine za 40 let dela, saj je cenzus za socialne prejemke (470 evrov) višji, kot je najnižja pokojnina za 40 let dela, ki znaša 442 evrov. Še posebej pozorno bodo spremljali oblikovanje in sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in vzpostavitev rezervnega demografskega sklada in tudi druge pomembne zakone (npr. zakon o davku na nepremičnine). Z novimi in bolj vabljivimi programi bodo poskušali v društva pritegniti mlajše upokojence. Še naprej pa bodo krepili projekt Starejši za starejše in ga razširili v nova društva.
Aldo Ternovec je postal častni član Zdus (na sliki desno).
Na zboru članov so sprejeli tudi nov statut krovne upokojenske organizacije, ki med drugim nalaga večjo odgovornost pokrajinskim zvezam društev upokojencev, saj so po novem le one članice Zdusa.
Spregovorili so tudi o slabem gmotnem položaju upokojencev, še posebej tistih z najnižjimi pokojninami, in opozorili, da je k temu veliko prispevalo neusklajevanje pokojnin. Sprejeli so stališče, da zahtevajo, da se v letu 2017 in naprej glede usklajevanja pokojnin dosledno izvaja sistemski zakon.
Ob tej priložnosti so Aldu Ternovcu podelili naziv častni član Zdusa za dolgoletno prizadevno delo v organizaciji. Izročili so tudi pokale prvim trem ekipam na državnih športnih igrah Zdusa: Zgornjepodravskemu in Šaleškemu PZDU ter PZDU Celje. Ljubljanska mestna zveza upokojencev pa je najvišje priznanje – častno članstvo – podelila svojemu članu in prijatelju Antonu Donku.
Za zvišanje najnižjih pokojnin
Vodstvo Zdusa je na novinarski konferenci 8. decembra poleg prizadevanja za zvišanje najnižje pokojnine za 40 let dela na vsaj 500 evrov napovedalo, da si bodo prizadevali tudi za izplačilo letnega dodatka za upokojence v skladu s koalicijsko pogodbo. To pomeni, da bi ga dobili vsi prejemniki pokojnin. Zakon za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 je namreč izplačilo dodatka omejil na upokojence s pokojnino do višine 622 evrov, lani in letos pa se je ta meja zvišala na pokojnino do višine 750 evrov.
Kot je dejala podpredsednica Zdusa Vera Pečnik, pričakujejo, da bo vlada za zdravstvo namenila več sredstev, javni zdravstveni zavodi pa morajo ostati neprofitni. Ponovno pa so poudarili nujnost ustanovitve demografskega sklada, ki bi ga po zakonodaji morali sprejeti že leta 2014. Sklad naj bi sicer odgovoril na demografske izzive po letu 2030, toda najboljši odgovor bi bila ustrezna reforma trga dela, je opozoril Tomaž Banovec.
Zdus je napovedal tudi aktivnejše delo Koordinacijskega odbora seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS). Ta združuje civilnodružbene seniorske in upokojenske organizacije, tudi tiste, ki delujejo pod okriljem političnih strank. Za svojega koordinatorja so za letošnje leto izbrali Zvoneta Zinrajha iz Maribora. Trenutno je aktivnih 20 članic, ki so do zdaj delovale v okviru zveze. Od zdaj bo KOSOS znova samostojen organ, a kot napoveduje novi predsednik, si bodo prizadevali za sodelovanje v sozvočju z Zdusom. Ključni poudarki bodo namenjeni zdravstveni in pokojninski reformi ter demografskemu skladu. Koordinacija podpira dvig pokojnin in izplačilo regresa vsem upokojencem, vendar ne linearno, temveč predvsem tistim, katerih pokojnine so pod pragom revščine, teh pa je v Sloveniji skorajda 370 tisoč.
Zanimanje za sobivanje narašča
Projekt HELPS, v katerem so med drugim spodbujali razvoj alternativnih oblik bivanja starejših, je bil očitno precej uspešen, saj še dobro leto po uradnem zaključku projekta na Zdus kličejo starejši in sprašujejo o oblikah sobivanja starejših, o prilagoditvah stanovanj za varno bivanje itd.
V svetovalnici za izboljšanje bivanja so svetovali več kot 400 posameznikom, jim pomagali pri iskanju informacij, nekaterim celo poiskali ustrezno stanovanje ali pomoč na domu, jim pomagali s formularji in vlogami za najemna stanovanja in celo pri urejanju družinskih stisk.
Veliko zanimanja je še vedno za alternativne oblike bivanja, predvsem sobivanje, ki je v zahodnih deželah že uveljavljena oblika bivanja starejših. Ker se je v zadnjem letu nabralo precej novih pobud in vprašanj, so sredi decembra povabili zainteresirane na srečanje. Udeleženci so z odobravanjem sprejeli informacijo, da je bilo v nacionalni stanovanjski program 2015–2025, ki je bil sprejet lani, vneseno poglavje Primerno bivalno okolje za starejše. V njem med drugim piše: »Kot ena primernejših rešitev … se spodbuja sobivanje starejših oseb v večjih ali skupinskih gospodinjstvih. Primere sobivanja je mogoče iskati tako v priselitvi starejših v stanovanje druge starejše osebe, ki je funkcionalno in lokacijsko primernejše, kot tudi osnovanje bivanjskih skupnosti starejših v za ta namen posebej zgrajenih, prenovljenih ali prilagojenih stanovanjih ...«
Upokojenka Olga iz Prlekije, ki je s podporo svetovalnice že uresničila idejo sobivanja, je predstavila svoje zanimive, predvsem pa praktične izkušnje, kako se je tega lotila, tudi s pravnoformalnega vidika, kako poteka in kaj v praksi pomeni sobivanje, katere so prednosti in na kaj je treba še posebno paziti.
Gospa Dragica iz Ljubljane je predstavila svojo idejo: je lastnica prostorne hiše z več spalnicami in kopalnicami ter velikimi skupnimi prostori, kar je primerno za zasnovo sobivanja skupnosti treh do štirih oseb, in išče somišljenike, s katerimi bo to idejo uresničila.
Gospod Peter iz Davče je predstavil načrt, kako bo večjo hišo, ki je bila do zdaj namenjena turizmu (11 sob s kopalnicami), preoblikoval v gospodinjsko skupnost za starejše. Svetovali so mu, kako naj se tega loti, kje naj oglašuje, in mu tudi povedali, kje so pasti. V svoji nameri je prišel daleč, saj se za vselitev že resno zanima nekaj ljudi. Klemen, predstavnik stanovanjske zadruge Zadrugator, pa je pojasnil koncept tovrstnih zadrug in zakaj si še posebej želijo medgeneracijsko stanovanjsko zadrugo, kjer bi skupaj živeli in si pomagali predstavniki vseh generacij. Po predstavitvah se je razvnela živahna razprava, udeleženci so si izmenjali stike in se dogovarjali za obiske.
Rokodelske delavnice v znamenju tipanke
Četrtih rokodelskih delavnic Delfin 2016, ki jih je organizirala Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), se je decembra lani udeležilo kar 110 upokojenk in upokojencev iz različnih krajev. Vodja rokodelskih delavnic Branko Suhadolnik se je pohvalil, da so bile letošnje delavnice najštevilčnejše.
Namen delavnic je ohranjanje kulturne in tehniške dediščine ter druženje, ob tem pa ljubiteljske mojstrice znanje prenašajo na mentorice, ki potem učijo v društvih tiste, ki še tega ne znajo. Med drugim so se v izolskem hotelu Delfin učili izdelovati kvačkani pokrov kozarca, vezeno zapestnico, zapestnico iz biserčkov, šivano sliko, izdelovali so novoletne figurice, risali na steklo ter pekli kruh in piškote.
V goste so povabili Društvo Anbot iz Pirana, ki so prikazali pletenje istrske košare, vrtnice iz svilenih trakov in iz bršljana ter lovorove šopke, ter rezbarja Olgo in Lojzeta Šmid iz DU Boris Kidrič Ljubljana.
Prvič doslej so izdelovali tipanke, dve so na zaključnem večeru podarili Safetu Baltiču, predsedniku Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper.
