Kultura

Prosti čas | feb. '17

Vojna in mir v Cankarjevem domu

L. N. Tolstoj

Po Ani Karenini so se v ljubljanski Drami v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Cankarjevim domom odločili za dramatizacijo obsežnega Tolstojevega romana Vojna in mir. Avtor le-te, ugledni romunski režiser Silviu Purcărete, pravi, da romana ni mogoče povzeti, odzvanjajo le nekatere figure in dogodki iz Evrope, ki jih je opisal pisatelj. Predvsem pa njegovo sporočilo, ki ni preveč spodbudno: vojna in mir sta iz iste snovi. Zveni znano, čeprav je roman nastal pred 150 leti. Igralska zasedba iz obeh gledališč je številna, predstava na velikem odru Cankarjevega doma pa vredna pozornosti. Ogledate si jo lahko februarja in marca. Ob tem pa še dokumentarno razstavo Tolstoj, iskalec resnice o pisateljevem življenju in delu. Poslastica je 100 let star dokumentarni film, posnet v zadnjih dveh letih njegovega življenja. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture v Ljubljani, gradivo sta posodila Državni spominski in naravni rezervat Muzej-posestvo L. N. Tolstoja Jasna poljana in Državni muzej L. N. Tolstoja.

foto: L. N. Tolstoj

 Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem

Oznaka temne sobe za sprejem novincev

Skrivnostnost, ki skozi zgodovino obdaja prostozidarsko gibanje, že stoletja neti neprikrito zanimanje množic za to bratovščino v tujini in doma. Znano je, da so bile med prostozidarji velike osebnosti svetovne in slovenske zgodovine iz različnih obdobij in področij, od umetnosti do znanosti in politike ter ekonomije. Preganjali so jih vsi režimi, ker jih niso mogli podrediti. Ali so res hoteli obvladati svet in ga urediti po svoji podobi? Ali je predsodek, da so dejavnosti, ki so se odvijale v prostozidarskih ložah, izvor večine zarot v moderni zgodovini, upravičen? Skrivnosti bo razkrila razstava, nastala ob 300. obletnici tega gibanja. Prvič v celoti predstavlja prostozidarsko zbirko, ohranjeno pri nas. Razstavo sta pripravila dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije in mag. Jože Podpečnik iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer si jo lahko ogledate do konca februarja.

fotka: Oznaka temne sobe za sprejem novincev

Komorna opera Julka in Janez

Na novem malem odru v ljubljanski operni hiši si lahko februarja ogledate noviteto Julka in Janez skladatelja Jana Gorjanca in libretistke Svetlane Slapšak z Vlatko Oršanić v vlogi Julke. Julka Hlapec Đorđević je bila znana evropska feministka, opredelila se je za socializem, pisala je o sovjetski Rusiji, resničnosti zdravstvenega varstva žensk, predvidela je grozote nacizma, bila je prijateljica Zofke Kveder, oboževala je džez, njeno priljubljeno mesto pa je bila svobodomiselna Praga. Opera razkriva navidezno avtobiografsko zgodbo o njeni študentski ljubezni z Janezom iz Ljubljane (zdravnikom, Slovencem), upodobil ga je Edvard Strah, in ponovno preizpraševanje te ljubezni v zrelih letih. Skladatelj Jan Gorjanc je 2016 diplomiral na Royal Colledge of Music v Londonu. Trenutno je dejaven kot harfist in skladatelj, znanje in izkušnje nabira tudi iz dirigiranja.

 

Novi svetovi: risbe, gvaši in lepljenke

Tako je Štefan Planinc, eden pomembnejših slovenskih slikarjev in risarjev ter avtor številnih knjižnih ilustracij, naslovil razstavo svojih del, ki so nastajala v času od leta 1960 do 2009. Redko razstavljena dela predstavljajo umetnikovo bogato ustvarjalno obdobje, njegove nadrealistične podzavestne svetove, sanje, nenavadno in neverjetno fantastiko. Ogledate si jo lahko do 25. marca v Bežigrajski galeriji 2 na Vodovodni cesti 3 v Ljubljani.

 N. B.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media