Sporazumen pobeg iz zakona
Zdi se, da se ljudje v starosti spremenimo, zahteve in interesi moža in žene so pogosto zelo različni, toleranca pa mnogo manjša, tako da se mnogi zakonci odločijo za ločitev. V Franciji je to postal pereč problem, sodišča so preobremenjena z ločitvenimi pravdami, podoben trend pa opažajo tudi drugje v Evropi. V starosti zakonci pogosto nimajo več ničesar skupnega, in ker se zavedajo, da je pred njimi le še nekaj let življenja, zapustijo partnerja in si najdejo novega.
V Franciji je nekaj dni pred začetkom novega leta stopil v veljavo odlok o sporazumni ločitvi s soglasjem moža in žene, za katero ni več treba pred sodnika. Ločitveni sporazum je ugotovitev o svobodni želji, v katero zakonec ni bil prisiljen, podpišeta ga vsak pri svojem odvetniku in potrdita pri notarju, ne da bi za veljavnost razveze bila potrebna prisotnost sodnika. Tak odlok je po dveletni javni razpravi potrdila francoska odvetniška zbornica, v novoletnem nagovoru pa pojasnil francoski pravosodni minister Jean-Jacques Urvoas.
Po odloku mora vsak od zakoncev pri svojem odvetniku potrditi, da se za razvezo odloča po svoji svobodni volji. Sporazum pripravita odvetnika obeh zakoncev, podpisano listino, v kateri so popisane vse podrobnosti delitve premoženja in drugih obveznosti, pa potrdi notar. Prav zadnje je med razpravo vzbujalo vrsto dilem, a je minister pojasnil, da notar in odvetniki ne prevzemajo vloge sodnika, ne ugotavljajo pravičnosti delitve premoženja in izvajanja oziroma uresničitve same ločitve. To je prepuščeno dogovoru obeh zakoncev. Brez sporazumnega dogovora in enake želje obeh zakoncev takega postopka ni mogoče izvajati.
Odlok ne odreja starostnih omejitev za sporazumno ločitev, dejstvo pa je, kot ugotavlja francoski inštitut za nacionalne demografske študije, da se je v zadnjih tridesetih letih število ločitev pri starejših od 60 let najmanj podvojilo, v skupnem številu ločitev pa je zahtevalo ločitev kar 60 odstotkov žensk.
V Sloveniji drugače
Čeprav vloži zahtevo za ločitev več žensk kot moških, pa to ne pomeni, da so se ženske naveličale življenja v zakonskem stanu. Prej omenjeni inštitut ugotavlja, da se ženske večinoma že takoj po ločitvi lotijo intenzivnega iskanja novega partnerja. Sorodno dušo iščejo v različnih ženitnih agencijah, prek oglasov v revijah in lokalnem časopisju in na številnih spletnih portalih. Inštitut ugotavlja tudi, da se velika večina Francozinj, ki najdejo ustreznega partnerja, z njim takoj poročijo. Vprašane, vse so bile starejše od 60 let, računajo, da bodo živele še najmanj dve do tri desetletja, kar je dolgo obdobje, ki ga ne velja preživljati brez dobre družbe partnerja, ki ima podobne interese. Vključevanje v novi krog prijateljev, počitnice v novih krajih in deželah, večeri, preživeti v zanimivih pogovorih, saj si imata nova zakonca veliko povedati o svoji zgodovini, vse to dela življenje zanimivo. Inštitut, ki se ukvarja tudi s spremljanjem novih parov, ugotavlja, da so partnerstva oziroma zakoni v tretjem življenjskem obdobju večinoma uspešni.
Pri nas takega zakona o sporazumni ločitvi brez sodnika ne poznamo, tudi nimamo inštituta ali zavoda, ki bi statistično ugotavljal, ali se starejše ženske ločujejo in odločajo za novo življenje z ustreznejšim partnerjem ali za ponovno poroko. Število samskih starejših žensk, večinoma vdov, je v Sloveniji daleč večje od »ponudbe« samskih moških, ki iščejo družico za skupno življenje. To je vidno na spletnih straneh za iskanje partnerjev in partneric, kjer se srečujejo novi partnerji. V drugi formalni zakon ne moški ne ženske pri nas ne stopajo pogosto, povedo v ženitnih agencijah, predvsem zaradi otrok in vnukov, ki jim to odsvetujejo, največkrat zaradi nepremičninskega premoženja, ki bi ga bilo treba z novo poroko drugače deliti.
Vse več stoletnikov
V Franciji je bilo na začetku letošnjega leta 20-krat več stoletnikov kot leta 1970. Nacionalni inštitut za statistiko in ekonomske raziskave Insee računa, da jih je na začetku letošnjega leta že okrog 21.000. Sodeč po eksponentni krivulji naraščanja, naj bi Francija imela v letu 2070 že 270.000 stoletnikov, bolje stoletnic, kajti od šestih stoletnikov je kar pet žensk. Več kot polovica stoletnikov živi doma, nekateri kar samostojno, drugi z mlajšim partnerjem ali sorodnikom.
V Sloveniji imamo približno 300 stoletnikov, tudi pri nas so ženske v veliki večini, in kot ugotavlja Blaž Podpečan, arheolog in poznavalec stoletnikov, so najbolj zanimiva skupina učiteljice (a med njimi ni nobenega učitelja). Zato pa moški, ki presežejo sto let življenja, vzbujajo toliko večjo pozornost, največ je je bil do zdaj deležen Niko Dragoš, ki je lani avgusta praznoval 109 let. Vstajal je med prvimi, hodil na jutranjo telovadbo v domu starejših in popolnoma bistre glave dal intervju za radio. In pri 109 letih naredil svoj prvi »selfie«!
