Branje kultivira starost

feb. '17

STARANJE V SLOVENIJI

Nakopičena spoznanja in lepota besede v knjigah so omogočili človekov razvoj, ki ga uživamo. Pomislite, kako bedno bi bilo vaše življenje, če ne bi znali brati ali če v življenju ne bi prebrali nobene knjige. Navada, da redno beremo dobre knjige, je ena izmed najboljših naložb za lepše staranje. Ko človek bere, ni osamljen. Na najboljši mogoči način krepi svoje duševne in duhovne zmožnosti. Podatki reprezentativne terenske raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije kažejo tudi bralno kulturo starejših.

Odgovori na vprašanje, katere časopise in revije so redno brali v zadnjih mesecih, kažejo spodbudno sliko: redno bere kar 85 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki so stari nad 50 let. Navedli so 122 različnih časopisov in revij, večinoma slovenske, pogosto krajevne. V časopisih in revijah so predvsem informacije. Informirata nas tudi poslušanje radia in gledanje televizije. Radio vsak dan posluša 70 odstotkov starejših, televizijo gledajo skoraj vsi. Seveda je tudi v časopisih, revijah, radijskih in televizijskih oddajah poleg informacij tudi vrsta drugih vsebin. Slika bralne kulture pa ostane nepopolna, če je ne dopolnimo s podatki o branju knjig.

Od iznajdbe črkovne pisave pred tremi tisočletji in pol je knjiga svetinja za vsakogar, ki zavestno skrbi za svoje kultiviranje. Narodni buditelji so dali najprej ljudem v roke knjigo. Tako so pri nas storili Primož Trubar na začetkih slovenskega knjižnega jezika, pozneje Slomšek s prvim šolskim učbenikom Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842) in prva slovenska knjižna založba Mohorjeva družba (1851/52). Naš rojak Friderik Baraga je Indijance v Kanadi prav tako oskrbel s prvo slovnico in drugimi temeljnimi knjigami za njihov knjižni jezik.

Trud za dobro knjigo ni zaman. Znanje, izkušnje in lepota jezika, ki so jih stoletja nakopičila v knjige, nam omogočajo, da ne začne vsak rod znova v kameni dobi in se vsak posameznik ne ukvarja z robinzonskim bojem za preživetje. Ali lahko človeka skozi vse življenje kaj bolj kultivira kakor branje knjig, v katerih so nadarjeni izbranci človeštva zapisali globoka doživetja, čustva, izkušnje in spoznanja? Kultiviranje opravlja dvojno delo: razvija in plemeniti človekove sposobnosti, obenem pa sproti puli plevel, ki stalno kali iz nas samih in se v nas seli iz okolja. Če kultiviramo svoj vrt in stanovanje, je treba tem bolj kultivirati svoj značaj in sožitje z ljudmi. To je stalno delo poleti in pozimi, v starosti nič manj kakor v mladosti.

Eno izmed raziskovalnih vprašanj starejšim v Sloveniji je bilo, kdaj so prebrali zadnjo knjigo. Pri obdelavi podatkov smo postavili mejo pri tistih, ki so zadnje leto prebrali eno ali več knjig. To raven bralne kulture ima v Sloveniji slaba polovica starejših. Ženske berejo knjige malenkost več kakor moški. Od 50. do 80. leta starosti branje rahlo upada. Bralna kultura je zelo odvisna od izobrazbe: med tistimi, ki imajo samo osnovno šolo ali manj, bere knjige vsak peti ali šesti, med tistimi s srednjo šolo jih bere krepko nad polovico, univerzitetno izobraženih 80 odstotkov, tisti z magisterijem ali doktoratom pa vsi. Slika bralne kulture starejših prebivalcev Slovenije je torej kar lepa in spodbudna.

Medgeneracijske bralne skupine

Lepoto slike, ki jo daje bralna kultura starejših ljudi, doživimo od blizu v bralni skupini. Že več kakor četrt stoletja, odkar razvijamo medgeneracijske skupine za kakovostno staranje, je v njih ena od pomembnih dejavnosti tudi pogovor o prebranih knjigah. Na prelomu stoletja smo začeli oblikovati program za bralne skupine, ki se tedensko srečujejo v nekaterih krajevnih knjižnicah in drugje; pri tem je posebej prizadevna kranjska knjižnica s svojimi podružnicami.

Biti uro in pol na bralnem srečanju z deseterico starejših je izdaten obrok lepega in zanimivega, ki človeka duhovno nahrani za ves teden. Že poslušanje Vorančevih Solzic, ki jih bere notranje uglajena gospa, je svojevrstno doživetje. Ni čudno, da postaja glasno branje lepega besedila v skupini zaželena biblioedukacijska metoda sodobne psihosocialne stroke. Ta in ona članica skupine s posebnim doživetjem pove lep stavek ali misel iz prebranega, tretja razprede svoje misli. Najbolj pa človeka navduši pripovedovanje lastnih življenjskih izkušenj, ki se sproži ob knjigi, ki so jo prebrali doma. Življenjske izkušnje, ki so največje osebno bogastvo, zasijejo ob branju in pogovoru v skupini kakor izbrušeni dragi kamni.

Dr. Jože Ramovš,


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media