Zaplešimo za pusta
Letošnja zima je pritisnila kot že dolgo ne, za nami je eden najhladnejših januarjev v zadnjih tridesetih letih. Toda veliko se vas verjetno spomni, da so bile mrzle in snežene zime včasih nekaj običajnega. Stari ljudje so modrovali, da je to dobro za naravo, da se bo lahko spočila in pospravila nadležne škodljivce, ki so radi ogrožali letino. Če ni odšla prej, je zimo pregnal pust. Številne šege, navade in vraže, ki so nekdaj spremljale pustni čas, so več ali manj že utonile v pozabo. Še dobro, da jih je pred skoraj pol stoletja zbral in popisal Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Danes jih ohranjamo le še kot etnološko zanimivost in folkloro. Toda včasih je bil obisk pustnih šem pri hiši dobrodošel, saj so ljudje verovali, da prinašajo srečo in dobro letino. Okrog pusta je bilo treba počistiti v hiši, okrog nje in tudi v hlevu, pripraviti seme, da bo pridelek obilen. Za pusta so ljudje pripravili tudi obilnejšo hrano, vsakdo je moral biti sit, ljudje in živina. Pust je bil pomemben ljudski praznik.
Moji spomini ne sežejo prav daleč nazaj, pa vendar sem še doživela, ko so na pusta po vasi hodile maškare. Ljudje so jih še kako radi sprejeli v hišo, da so zaplesale za debelo repo. Maškare so bile tudi redne obiskovalke na svatbah, ki so bile včasih na domu neveste in ženina, ne v gostilnah. Na Dolenjskem je svate rada obiskala kamela, najbolj znana živalska šema, ki je ljudi vedno nasmejala do solz. Čeprav kot otrok nisem vsega razumela, mi je bilo všeč, da so bili ljudje dobre volje. Pa še nekaj mi je ostalo v lepem spominu – pri pripravi poroke so sodelovali sosedje in sorodniki, ženske so že teden prej pripravljale najrazličnejše pecivo. Svatba je bila velika popestritev življenja na vasi, kjer se je ves čas sukalo predvsem okoli dela in skrbi, kako preživeti na skromni zemlji. Bila je tudi velik zalogaj za družino, ki ga je zmogla s pomočjo sosedov in sorodnikov. Največkrat so jim v dar prinesli kuro.
Tudi danes potrebujemo pustne šeme, da odženejo zimo in prinesejo pomlad ter novo upanje. Predvsem pa potrebujemo druženje in zabavo, ki bosta pregnala slabo voljo. Če ste pri volji in močeh, našemite se za pusta in zaplešite za debelo repo in srečo.
