Kuretno – ko kure kurijo kresove
»O imenu vasi obstajata dve varianti,« mi pove Tone Šterban, rojen v Kuretnem blizu Laškega. Po prvi razlagi naj bi ime nastalo v času turških vpadov, ko so s kurjenjem (kuriti – Kuretno) kresov na razglednih vrhovih opozarjali na nevarnost. Druga možnost pa je, da so vas poimenovali po kokoših, kurah ...«
Na strmih bregovih med dolinama reke Savinje in Rečice so nekoč prevladovale zidanice, saj je bilo tu vinorodno območje. S pojavom trtne uši v 19. stoletju je žal večina vinogradov propadla. Kdo ve, morda pa je k manjšemu zanimanju za vino pripomogel tudi razvoj pivovarstva v bližnjem Laškem.
V Kuretnem stoji cerkev sv. Katarine.
Zaradi bogatih nahajališč premoga v okolici (Huda Jama) je Kuretno postalo nekakšna rudarska kolonija. V rudniku je namreč večina moških našla delo, ženske pa so ostajale doma. Cestne povezave so bile slabe in do slemena so morali večino stvari znositi kar v koših. Tudi premog za kurjavo, ki so ga potem razvozili z vozovi do posameznih domačij. Žal so mnogi rudarji težko prislužen denar pustili v gostilnah. In potem so se izgovarjali, da so na poti domov srečali čarovnice, ki so jim pobrale denar. Po hudobnih bitjih je bila še posebno znana okolica kamnitega križa, ki stoji ob poti v Kuretno. Znamenje iz leta 1596 je bilo domnevno postavljeno v spomin na lakoto, ki je prizadela te kraje. V kamnu pod znamenjem je odprtina, kjer je bila pritrjena pušica za darove, nanjo pa kaže izklesana roka. Po ljudskem izročilu je to okamnela roka roparja, ki si je drznil ukrasti denar iz pušice.
Vaške zanimivosti
Najopaznejša zgradba v Kuretnem je majhna cerkev sv. Katarine. Zidati so jo začeli leta 1498, zvonik pa je bil postavljen nekaj več kot stoletje kasneje. Današnja podoba je rezultat predelav v 17. in 18. stoletju. V cerkvi je zanimiv glavni oltar s kipi štirih svetnic. Na zunanji steni je vzidana spominska plošča – pomnik žrtvam druge svetovne vojne. Cerkev je večinoma zaklenjena, razen na novembrsko nedeljo, ki je najbližja godu sv. Katarine, ko je v njej sveta maša.
Kamnita roka naj bi pripadala roparju.
Nedaleč stran lahko obiskovalci spoznajo še eno vaško skrivnost: 1. aprila leta 1945 je v sadovnjak strmoglavilo vojaško lovsko letalo znamke Mustang P-51K, ki ga je sestrelila umikajoča se nemška vojska. Avstralski pilot Barnaby Barney Davies je s padalom varno pristal in potrkal na okno bližnje domačije. Domačini in partizani so ga skrivali, dokler se ni v Trstu pridružil zavezniškim silam. V šestdesetih letih so vaščani odkopali ostanke letala in jih prodali za surovino. Posamezne dele, ki so še ostali, pa hrani Marko Zdovc z domačije, kjer je pristal pilot. Davies je umrl leta 1989 in se nikoli ni vrnil na kraj dogodka, njegovi sorodniki pa so Kuretno obiskali pred petimi leti. Na strmoglavljeno letalo spominja spominska plošča z informativnim panojem, nekateri domačini pa razmišljajo, da bi postavili še kip.
Tone se spominja, kako so tod preživljali revno, a vseeno pestro otroštvo. Elektriko so dobili leta 1954. A v tistih časih je to pomenilo le kakšno žarnico pri vsaki hiši. Dobro desetletje kasneje so kar sami poskrbeli za gradnjo vodovoda. V osemdesetih letih so kraj poimenovali »vas nekadilcev«. Kar težko je verjeti, a v vasi prav nihče ni kadil. Na to je obiskovalce opozarjala celo postavljena tabla. »Še zdaj ne vem, ali sploh kdo kadi,« pravi Tone. Res pa je, da so rudarji pogosto žvečili tobak.
Poleg rudarjenja je priložnost za zaslužek začela ponujati tudi razvijajoča se industrija v Laškem. Vasi je prinesel veliko spremembo kamnolom, ki je sprva služil za potrebe rudnika. Odkopali so za cel hrib materiala, zato imajo zdaj več vetra kot nekoč.
V Kuretnem trenutno živi 30 ljudi, nekoč pa je bilo toliko samo otrok. Sem in tja obnovijo kakšno hišo in tu živi tudi nekaj mlajših družin. Za prevoz otrok je poskrbljeno s šolskim avtobusom, ki vozi v Laško. Nekoč pa je to pomenilo dobro uro hoje. Cesta je ozka in zelo ovinkasta. Če se po njej pripeljete iz Laškega, boste zaman iskali kažipote in krajevne oznake. No, k sreči so za oboje z ličnimi lesenimi označbami poskrbeli kar domačini sami.
Pohodniški paradiž
Tone Šterban je usposobljen vodnik pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), leta 2014 je bil nagrajen z nazivom častni vodnik PZS. Iz Kuretnega je še več fantov, ki so planinski vodniki. Tone je tudi podpredsednik Društva upokojencev Laško z okoli 420 člani. Že 14 let enkrat mesečno vodi približno triurne pohode po manj znanih krajih. Prilagojeni so udeležencem, saj najstarejši šteje več kot osemdeset let.
Redko poseljeno Kuretno je z razglednimi slemeni priljubljeno med ljubitelji hoje. Že pred stoletjem je ob nedeljah v vaško gostilno rada prihajala laška gospoda. Gostilne ni več, pohodniki pa se lahko odpravijo na Pot treh cerkva. Začne se v Laškem in vodi do najvišje (440 m) dvostolpne cerkve sv. Mihaela v Šmihelu, do cerkve sv. Katarine v Kuretnem, ene najstarejših v občini, ter do cerkve sv. Krištofa v Strmci, ki se ponaša z domnevno najstarejšimi orglami v Sloveniji (iz leta 1682). Za šest kilometrov dolgo pot si je treba vzeti dobre tri ure časa. Najbolje pa je, da se udeležite organiziranega pohoda, ki ga pripravljajo vsako drugo septembrsko soboto. Takrat so vse tri cerkve odprte, udeležence pa čaka še zakuska na eni izmed domačij. Zanimivo je, da pot odkriva tudi vedno več tujcev, od Italijanov pa do Rusov.
Zahtevnejši pohodniki se podajo na Rečiško planinsko krožno pot, ki povezuje osem vrhov vzhodnega dela Posavskega hribovja. Dolga je 34,4 kilometra, za osvojitev desetih kontrolnih točk pa je potrebno vsaj 12 ur. Junija Planinsko društvo Laško organizira vodeni pohod. Veliko pa jih rado obišče Govško brdo (811 m). Razgledni vrh je mogoče osvojiti v manj kot uri. Nekateri se na vrh povzpnejo tudi večkrat dnevno, ob koncu leta pa podelijo priznanje tistemu z največ vzponi. Že sedemindvajset let vsako prvo januarsko nedeljo PD Laško organizira tradicionalni zimski pohod, ki ga popestrijo s kulturnim programom in pogostitvijo v lovskem domu na Govcah.
