Vse družinske ambulante bodo referenčne

Dobro počutje | mar. '17

Izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med,

Aprila leta 2011 se je prvim timom družinskih ambulant pridružila diplomirana medicinska sestra in nastale so referenčne ambulante. Vsak pacient po 30. letu je povabljen na preventivni pregled, kronični bolniki pa imajo redni »abonma« z vsemi potrebnimi preiskavami, ki ohranjajo bolezen pod nadzorom. Do konca leta 2017 naj bi po načrtih ministrstva za zdravje na ta način delale že vse ambulante družinske medicine.

Referenčne ambulante je skupaj s sodelavci zasnovala izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., zdravnica družinske medicine, namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ugotavlja, da je za ocene učinkov nove organizacije dela na zdravje prebivalstva še prezgodaj. Na neki način imamo kroničnih bolnikov celo več kot prej, vendar je to zato, ker se marsikdo ob prvem obisku referenčne ambulante zdravstvenih težav niti ne zaveda. »Pridejo zdravi in odidejo bolni, to je največja težava referenčnih ambulant.«

Pol medicinske sestre je premalo

Preventivni pregledi so do konca leta 2015 potrdili 67.000 kroničnih bolnikov, 170.000 bolnikov z dejavniki tveganja in le 53.000 zdravih. Število preventivnih pregledov je prav leta 2015 prvič začelo upadati, ker se je število kroničnih bolnikov toliko povečalo.

Ker je obravnava kroničnega bolnika povezana z natančnimi protokoli preiskav in ukrepanja, in sicer pri vsakem vsaj enkrat na leto, in ker ima svoje protokole obravnave že osem kroničnih bolezni (na začetku so bile le štiri), je to za diplomirano medicinsko sestro, ki je v vsaki ambulanti zaposlena le polovično, postalo preveč, ugotavlja dr. Poplas Susič. Prepričana je, da bodo ambulante kmalu potrebovale »celo« diplomirano medicinsko sestro. Verjetno bo to naslednji korak, potem ko bodo vse ambulante postale referenčne in bodo vsi bolniki imeli enake možnosti.

Poleg rednega spremljanja dejavnikov tveganja in kazalcev napredovanja kronične bolezni je marsikomu največja pridobitev referenčnih ambulant prav čas, ki ga lahko diplomirana medicinska sestra nameni bolniku. »Predvsem je pomembno, da dela to, kar zna delati bolje kot jaz kot zdravnica, in sicer usmerjati ljudi k spremembi načina življenja. Niso vsi navdušeni nad jemanjem zdravil in zelo so zadovoljni, ko dobijo še druga navodila, kaj narediti, da se jim stanje izboljša. Pri meni bodo že dobili zdravila, ko bo čas za to, a morda lahko prej še marsikaj naredijo sami.«

Kot ugotavlja, je taka sprememba najtežja, še posebno, če pride bolnik k zdravniku le enkrat na leto in ga ta ne more kontinuirano spremljati. Obiski pri diplomirani medicinski sestri so lahko pogostejši in spodbuda k spremembam je močnejša. »Tako je v prvem letu moja diplomirana medicinska sestra dva bolnika odvadila od kajenja. Zdelo se mi je malo, dokler nisem pomislila, koliko sem jih jaz odvadila v vseh teh letih svojega dela ...«

Dodana vrednost

Referenčne ambulante torej postajajo nov standard v slovenskem osnovnem zdravstvenem varstvu. Že zdaj jih je blizu 700, le še okoli 200 ambulant deluje po starem. Nazadnje bo prav vsaka ambulanta družinske medicine imela zdravstveni tim zdravnice/zdravnika, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre ter bo delala po enakih protokolih.

»Ljudje včasih narobe razumejo, da je to neka posebna institucija, kamor morajo iti, ampak gre le za timsko delo. Še vedno prihajajo k istemu zdravniku, le da jih zdaj vzame v obdelavo tudi diplomirana sestra,« pojasni sogovornica. Kronični bolniki k njej redno prihajajo na kontrole in preiskave (ki so za vsako bolezen vnaprej določeni). Z njimi ta ugotavlja, ali je njihova bolezen še vedno urejena in lahko še vedno prihajajo le po zdravila ali pa morajo morda že obiskati zdravnika in prilagoditi zdravljenje. Drugi so povabljeni le na preventivni pregled, praviloma po tridesetem letu oziroma lahko tudi že prej ob izjemnih dejavnikih tveganja. S pogovorom, posebnimi vprašalniki in nekaterimi meritvami (na primer krvni tlak, holesterol, volumen izdihanega zraka) medicinska sestra ugotavlja dejavnike tveganja in glede na ugotovitve usmerja naprej.

Če obstaja sum, da je nekdo bolan, gre na pregled k zdravniku. Nekaterim pa lahko svetuje spremembe v načinu življenja ali jim predlaga udeležbo v programih, ki delujejo znotraj zdravstvenih domov in pomagajo pri prehrani, uravnavanju telesne teže, spopadu s stresom, duševnimi stiskami in podobno. Kdaj bo kdo naslednjič povabljen v ambulanto, je odvisno od njegovih potreb in ogroženosti.

Nekaj je tudi takih, ki se vabilu ne odzovejo. Včasih zato, ker si ne predstavljajo dobro, kaj referenčna ambulanta pomeni. Včasih ne morejo priti ob določenem datumu, a tega ne sporočijo, čeprav bi lahko in bi dobili drug termin. Le nekateri so taki, ki dejansko ne morejo priti sami. Sogovornica svetuje, da pokličejo in povedo, da bi želeli biti obravnavani po modelu referenčnih ambulant na domu, in obiskala jih bo patronažna sestra.

Preden se poslabša

»Gotovo pa je pomembno, da preventivo začnemo bolj zgodaj, ker je nekaterih kroničnih obolenj, kot sta sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, že v mlajšem obdobju nenavadno veliko in je bolnike smiselno čim prej ujeti in jim povedati, kaj je treba spremeniti, da ne bodo zboleli še bolj. Če bodo razumeli, bo to dolgoročen prispevek, ki ga zdaj še ne moremo izračunati,« je prepričana Tonka Poplas Susič, dr. med.

Poudarja še, da je z novim načinom obravnave postalo jasno, da je bilo veliko kroničnih bolnikov do zdaj spregledanih. »Poleg tega smo za veliko bolnikov mislili, da nimajo težav, in so prihajali samo po zdravila, a zdaj opazimo, da je morda že prišlo do poslabšanja. Težava kroničnih bolnikov, še posebno starejših, pa je, da so navajeni svojega bolnega stanja. Vejo na primer, da težko dihajo oziroma se hitro zadihajo, in prilagodijo svoje dnevne dejavnosti ter se tako v redu počutijo. Zato tudi ko pridejo po zdravila, rečejo, da so v redu. Šele ko naredimo spirometrijo, izmerimo krvni tlak ali naredimo laboratorijske preiskave, vidimo, da niso tako zelo v redu, le bolezen se jim še ni toliko poslabšala, da bi to opazili.«

Kot poudari, je zelo pomembno, da jih ujamejo v trenutku, še preden ti dejansko začutijo poslabšanje, tako da jim čim prej prilagodijo zdravljenje. »Ko enkrat pride do poslabšanja, bolezen ne pride več nazaj na isto raven, ampak vedno nekoliko napreduje. Tega se marsikdo ne zaveda.« Zato je zelo pomembno redno in pravilno jemanje zdravil in tudi pri tem so rednejši obiski ambulante lahko v pomoč.

Koristna tudi patronažna sestra

Dr. Tonka Poplas Susič v referenčnih ambulantah vidi prostor za še enega člana strokovnega tima. V Zdravstvenem domu Ljubljana so že imeli projekt, pri katerem so v tim vključili še patronažno medicinsko sestro. »Dobili smo izjemno dobre rezultate,« ugotavlja. »Nihče od nas ni imel za pomembno, ali se človek doma počuti osamljenega, ima težave z ravnotežjem, se boji padcev in vrtoglavic. Nismo se zavedali, da dojema bolezen drugače, kot manj težavno, če se v svoji družini dobro počuti. Patronažne medicinske sestre so nam prinesle odgovore nekaj čez 2000 posameznikov, ki so jih obiskale na domu, in dobili smo vrsto podatkov tudi o tem, o čemer sami kot zdravniki nismo spraševali. Imeti patronažno sestro v timu je gotovo dodatna vrednost, predvsem za starejše bolnike.«

Kot pravi, so projekt že predstavili odločevalcem v zdravstvu (podobnega je imel tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje v še treh zdravstvenih domovih) in naleteli na pozitiven sprejem. Upajo seveda, da bo dobil tudi ustrezno finančno podporo. »Zdravljenje moramo prenašati v okolje, kjer starejši bolniki živijo. Moramo se jim prilagoditi in približati, če jih hočemo ohranjati zdrave in zadovoljne,« je prepričana sogovornica. Pred vrati referenčnih ambulant čakajo še nekatere druge kronične bolezni. »Pripravljeno imamo že kronično ledvično bolezen, pogovarjali smo se o spremljanju revmatoloških bolnikov, določenih skupin rakavih bolnikov, narejena je tudi že strategija za obravnavo demence in tudi za paliativo smo prepričani, da mora biti v domeni izbranega zdravnika,« napoveduje dr. Tonka Poplas Sušič, dr. med.

Največ je arterijske hipertenzije. Konec leta 2015 je imelo 584 referenčnih ambulant skupno okoli milijon pacientov, od tega je bilo kar 407.000 bolnikov v registrih kroničnih bolezni. Največ je bilo takih z visokim krvnim tlakom (arterijsko hipertenzijo), sledili so tisti s sladkorno boleznijo, osteoporozo, depresijo, s težavami prostate, astmo, koronarnim obolenjem in kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

 

Ocena: odlično. V referenčnih ambulantah spremljajo lastno kakovost dela in del le-te so ocene zadovoljstva uporabnikov ambulant. Ti jih ocenjujejo s 4,8 (od 5). »To pomeni, da so izjemno zadovoljni, dobijo zadosti informacij, komunikacija je dobra in odnosi so dobri,« poudari Tonka Poplas Susič, dr. med. »Dokazano je, da je zdravstveni izhod boljši, če človek začuti, kako pomembno se je ukvarjati sam s sabo, in da razume to kot svoj vložek v zdravljenje, v partnerstvo z zdravnikom in zdravstvenim timom.« Tako partnerstvo omogočajo prav referenčne ambulante.

Besedilo in fotografija: Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media