S skupnimi močmi proti raku
Konec preteklega stoletja so zaznamovala številna odkritja v medicini. Eden najodmevnejših, a tudi najzahtevnejših skupnih podvigov je bilo odkrivanje človeškega genoma oziroma celote dednih informacij, zapisanih v genih. Izsledki tega dela so omogočili uporabna spoznanja o izvoru in nastanku številnih bolezni in dali pomemben zalet razvoju novih zdravil ter metod zdravljenja. Pri tem se je onkologija (veda o novotvorbah), ki svoje ime dolguje znamenitemu grškemu zdravniku Galenu (oncos v grščini pomeni oteklina), znašla v središču pozornosti.
V nasprotju z nekaterimi prepričanji rak še zdaleč ni sodobna bolezen, temveč morda ena najstarejših, kar jih sploh poznamo. Številne arheološke najdbe po vsem svetu – v Afriki, Aziji in celo bližnji Krapini – kažejo znake rakavih obolenj na posameznikih celo pred dvema milijonoma let. Prva omemba raka sicer seže kar 4500 let nazaj, ko naj bi egipčanski zdravilec, arhitekt in vrhovni svečenik Imhotep opisal rak na dojki. Poimenovanje rak v medicini pa dolgujemo znamenitemu grškemu zdravniku Hipokratu, ki so ga tumorji z navzven razpredeno žilno risbo spominjali na rakovico in jih je tako poimenoval karkinos. Žal nam poleg opisa in skic številnih primerov izbočenih gmot na koži, nosu in dojkah več podatkov o poskusih zdravljenja ni mogel podati, kajti po grški tradiciji je bilo prepovedano odpirati človeško telo, hkrati je bil sam prepričan, da bolezen povzroča presežek črnega žolča. Tudi kasneje je zdravnike od odstranjevanja tumorjev odvračalo prepričanje, da operacije pri raku ne bi pomagale, ker naj bi bil prisoten povsod v telesu.
Danes vemo, da rak ni le ena bolezen, temveč skupina več kot dvesto različnih bolezni, nastane pa iz normalnih celic. Običajne celice se namreč delijo takrat, ko obstaja potreba po njih, in tam, kjer jih telo potrebuje; po določenem številu delitev samodejno odmrejo. Če tega same ne bi storile, bi jim pri tem pomagal naš imunski sistem. Rakave celice pa takšnih ovir ne poznajo. So povsem samosvoje – nenadzorovano rastejo in se množijo, imunski sistem jih marsikdaj niti ni sposoben prepoznati in uničiti. Razvijejo sposobnost hitre, neskončne delitve in preživetja, njihovi potomci razvijajo venomer nove mutacije. Napadajo tkiva, ustvarjajo kolonije in se selijo z enega človeškega organa na drugega, pri čemer preživijo le najsposobnejše tumorske celice.
Zbolevamo zaradi slabih navad
Po podatkih evropskega statističnega urada je bil rak leta 2013 odgovoren za kar 32 odstotkov vseh smrti v Sloveniji. Med nami prav tako živi okoli sto tisoč ljudi, ki so v času svojega življenja vsaj enkrat zboleli za rakom. Z večanjem pričakovane življenjske dobe pa lahko pričakujemo, da se bo povečevala tudi pojavnost raka: do svojega 75. leta bosta za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. K sreči imamo v Sloveniji enega najstarejših in najizčrpnejših registrov raka na svetu, ki strokovnjakom bistveno pomaga pri razumevanju trenutnih in prihodnjih trendov. Tako vemo, da je staranje prebivalstva delno odgovorno le za dobro polovico pojavnosti raka. Veliko vlogo v resnici igrajo življenjske navade, kajti med najpogostejšimi vrstami raka prevladujejo tiste, ki so tesno povezane z nezdravim življenjskim slogom. Na prvem mestu so vrste kožnega raka, ki so v veliki meri posledica prekomernega izpostavljanja soncu; sledi jim rak debelega črevesja in danke, pri katerem igrajo veliko vlogo nezdrava hrana, prekomerna telesna teža in nezadostna telesna dejavnost. Dolgo je poznana tesna povezava pljučnega raka in kajenja. Zaradi opuščanja kajenja med moškimi pljučni rak upada, ker pa opažamo večjo pojavnost kajenja med ženskami, med njimi ta vrsta raka narašča.
Kot dostikrat poudarjamo zdravniki, lahko velik delež rakavih obolenj preprečimo ravno z zdravim načinom življenja, in sicer z uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnostjo, izogibanjem prekomerni telesni teži, kajenju, alkoholu in pretiranemu izpostavljanju soncu ter z zaščito pred okužbami, ki lahko povzročajo raka.
A razlogov za optimizem je več kot dovolj. Uvedba državnih presejalnih programov pri nas je močno zarezala v pogostnost rakov: Zora, presejalni program raka na materničnem vratu, Dora, presejalni program za odkrivanje raka na dojkah, in Svit, presejalni program raka na debelem črevesu in danki, so programi, ki iz leta v leto pomembno zmanjšujejo pojavnost teh bolezni, zaradi zgodnjih odkritij pa je ozdravitev bistveno več. V zadnjih dveh desetletjih obenem opažamo številna manjša, a prelomna odkritja na področju imunoterapije. Zamisel, da bi v boju proti raku uporabili lastni imunski sistem, obstaja že nekaj časa, a njene uspehe žanjemo šele zdaj. Z določanjem genetskih lastnosti določenih vrst raka in uvedbo sodobnih bioloških zdravil lahko napadamo točno določene vrste raka. Razvoj obsevanja je dosegel izjemne razsežnosti in uspehe – danes je sestavni del zdravljenja več kot polovice vseh vrst raka. Pri veliki večini trdnih tumorjev ostaja nepogrešljiv del zdravljenja kirurgija, katere pomen se s presejalnimi testi celo povečuje. Sodobne metode dovoljujejo premišljene, kombinirane pristope, ki tumorskim celicam ne dovolijo hitrega spreminjanja in prilagajanja. Rak tako v večini primerov ni smrtna bolezen, temveč se spreminja v skupino dobro zdravljivih kroničnih bolezni, ki jih je mogoče dokaj dobro obvladati.
Pomembna je čim večja ozaveščenost ljudi. S tem opozarjamo na možnosti preprečevanja bolezni in pomen zgodnjega odkrivanja, ki pripomoreta k učinkovitejšemu zdravljenju in daljšemu preživetju. Rakave bolezni namreč presegajo okvire zdravstvenega sistema, saj imajo vpliv tudi na družbene in gospodarske smernice. Z odkritjem dejavnikov, ki povzročajo nastanek raka, s preventivnimi programi in vedno učinkovitejšimi pristopi k zdravljenju lahko s skupnimi močmi omogočimo manjše obolevanje, večje preživetje in kakovostnejše življenje bolnikov.
Več informacij o boju proti raku in preventivnih programih dobite na naslednjih spletnih naslovih: spletišče za dostop do podatkov o raku (http://www.slora.si); program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu Zora (http://zora.onko-i.si); presejalni program za raka dojk Dora (http://dora.onko-i.si); program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit (http://www.program-svit.si).
