Neodločnost je nevarna

mar. '17

STARANJE V SLOVENIJI

»Zlata svobodica,« je rekla priletna soseda in tako izrazila veselje, da je samostojna. Pešanje moči nam ogroža zunanjo neodvisnost. Ostaja pa nam notranja svoboda, da zavzamemo smiselno stališče do svojih dobrih in slabih izkušenj, do sedanjih možnosti, do ljudi okrog sebe, da smiselno usmerjamo svojo misel. Ko razvijamo to svojo zmožnost, storimo največ, kot je mogoče, za srečno, mirno in zadovoljno staranje vse do konca. In za to, da ne bomo osamljeni, kajti prijetni ljudje niso osamljeni.

Svetovno znana psihoterapevtka Elisabeth Lukas, Franklova učenka, nam je pred mnogimi leti na specializaciji v Nemčiji razlagala, kako škodljivo je za zdravje, če človek ostaja neodločen, ko bi moral nečemu pritrditi ali to zavrniti. V križišču se je treba orientirati in kreniti naprej v pravi smeri. Reči je treba odločen »da«, ko je to smiselno, in jasen »ne«, ko se po vesti in znanju nečemu ne sme pritrditi. Če se človek odloči prav in svojo odločitev uresniči, je to največ, kar lahko naredi za svoje telesno, duševno in duhovno zdravje, za svoj razvoj in lepo sožitje ter varovanje okolja. Če se odloči narobe, pa bo lahko kmalu opazil zmoto in popravil smer svoje poti.

Neodločenost povzroča duševne in socialne motnje, cincanje zavira človekov razvoj. Ljudje so od nekdaj vedeli, da sta svobodna odločitev za dobro in vztrajen napor za uresničitev te odločitve vrh človekove svobode. Mevžasto stopicanje na mestu in nezanesljivo omahovanje vzbujata prezir, ki ga izražajo šale, ljudski pregovori in pravljice. Stari modri zapisi to povedo zelo jasno, med drugim Sveto pismo: Vaš govor naj bo »da«, »da«, »ne«, »ne«; kar je več kot to, je od hudega. (Mt, 5,37)

Kaj pove glede odločnosti in neodločnosti reprezentativna raziskava nad 50 let starih prebivalcev Slovenije? Poglobljena analiza odgovorov na številna vprašanja potrjuje zgornje izkušnje. Poglejmo stanje pri nekaj pomembnih vprašanjih kakovostnega staranja: koliko so starejši ljudje pri nas srečni, koliko so zadovoljni s svojim dosedanjim življenjem, ali v vsakdanjem življenju pogrešajo kako materialno stvar, ali menijo, da ima človek pristne duhovne potrebe in zmožnosti, koliko se jim zdi, da uresničujejo smisel svojega življenja. Raziskovalni odgovori nanje so se raztezali od pritrdilnih, neopredeljenih do nikalnih. Pri vseh se je pokazalo, da neopredeljeno stališče človeku škodi.

  • Tisti, ki se niso opredelili do smisla svojega življenja, so manj srečni od drugih.
  • Tiste, ki pravijo, da niso niti srečni niti nesrečni, najbolj prizadene, ko pogrešajo kako materialno stvar.
  • S svojim življenjem so manj zadovoljni tisti, ki so nekaj opustili, kar bi bili lahko storili, kakor tisti, ki so storili kaj napak. Zamujene priložnosti, do katerih se človek ni opredelil, so slaba izkušnja v otožnem spominu.
  • Srečnost je v obratnem sorazmerju s stališčem do duhovnih potreb in zmožnosti. Tista tretjina starejših, ki je odgovorila, da je duhovne potrebe in zmožnosti ne zanimajo, se počuti najmanj srečno.

Ta raziskava je torej pokazala, da ni »nevtralne« sreče in »nevtralnega« zadovoljstva. Neopredeljeno doživljanje na področjih, kjer je smiselno zavzeti osebno stališče, je tvegano. Smiselno stališče do svojih življenjskih izkušenj, sedanjih možnosti in svoje prihodnosti je pomemben vir zdravega in vedrega staranja. Ta pomembna svoboda nam ostaja tudi, ko telesne moči pešajo.

Trezno in pametno stališče

Seveda pa jasna pritrditev ali zavrnitev ni lahkomiselno, nepremišljeno, naivno, improvizirano stališče. Ni slepa spontanost niti trma ali drznost, ampak trezno in pametno stališče.

Za usmerjanje svojega življenja potrebuje človek uvid v to, koliko ima v trenutnem položaju svobode, koliko pa je podvržen nujnosti. Ko dojame stvarno stanje, kolikor to zmore, in zavzame smiselno stališče, prevzame do tega stanja odgovornost dobrega gospodarja: naredil bo, kar more, ter sprejel in prenesel, česar ne more spremeniti. Tako razvija svoj duhovni kompas – vest, da lahko spozna smisel sedanjega trenutka in ga uresniči. Znani terapevt Frankl je teoretično in v praksi dokazoval, da v življenju ni situacije, ki bi ne vsebovala za človeka smiselne možnosti.

Zavzemanje smiselnega stališča je tista dragocena zmožnost, ki v starosti omogoča doživljati srečo, mir in potrebno zadovoljstvo z življenjem, s seboj in svojim stanjem, bližnjimi in svetom, ki bo ostal za nami.

Dr. Jože Ramovš,


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media