S pomladjo pride sezonski alergijski rinitis
S pomladjo oziroma še prej se v zraku pojavi cvetni prah in za alergijske bolnike se začenja sezona kihanja, vodenega izcedka iz nosu, solznih in oteklih oči in drugih težav. Pri nekaterih je prav alergija morda v ozadju spomladanske utrujenosti, saj marsikoga naredi utrujenega in bolj razdražljivega.
Alergijski rinitis ali seneni nahod je najpogostejša alergijska bolezen, ima jo kar petina prebivalcev. Ob težji obliki jo lahko spremljajo splošno slabo počutje in glavoboli. Čeprav ni nevarna, nam lahko kar precej greni življenje.
Pri alergiji telesna imunska obramba, ki nas sicer brani pred številnimi mikrobi (virusi, bakterijami, zajedavci), napade tudi snovi, ki same po sebi niso škodljive. Največ alergijskih reakcij je na dihalih, kjer so sluznice, skozi katere alergeni enostavno pridejo do imunskega sistema. Cvetni prah se večinoma ustavi že v nosu, vname se sluznica nosu in obnosnih votlin.
Pri nekaterih prihaja tudi do navzkrižne reaktivnosti, ko sta alergija na cvetni prah in alergija na hrano povezani in lahko določene vrste hrane (na primer jabolko in drugo koščičasto sadje, kivi, lešniki, zelena in korenje) povzročijo srbenje v ustih, kar je ob kihanju in smrkanju lahko dodatni signal, da gre morda za alergijo.
Najpomembnejše je izogibanje
Sezonski alergijski rinitis je podoben prehladu, a traja dlje in se vsako leto pojavi v istem obdobju. Če sumimo, da je naš podaljšani »prehlad« povezan z alergeni v zraku, je smiselno obiskati zdravnika, ki nas lahko napoti na alergološko testiranje. Testirali nas bodo na najpogostejše alergene in po potrebi še na nekatere dodatne, ki smo jim morda bolj izpostavljeni.
Ko vemo, na kaj smo alergični, je prvi ukrep seveda izogibanje alergenom, kar je ob alergiji na cvetni prah najtežje izvedljivo. V času cvetenja naj bi se izogibali rastlini, ki nam težave povzroča, se čim manj gibali na prostem, redno jemali zdravila in pazili, da spalnice ne zračimo ves dan ali tik pred spanjem. Bolj kot smo alergenom izpostavljeni, slabši so bolezenski znaki in manj pomagajo tudi morebitna zdravila.
Večina zdravil je namenjena lajšanju bolezenskih znakov. Pri nekaterih bolnikih z velikimi težavami je mogoče tudi zdravljenje s specifično imunoterapijo, ki preusmeri odzivnost imunskega sistema, tako da se ta ne zmeni več za alergen. A pri tem mora biti znano, kateri alergen težave povzroča, le-teh pa ne sme biti preveč.
Začelo se je
Tudi letos je sezono večje obremenjenosti odprla leska. Poleg nje so med pomembnimi alergenimi rastlinami tudi cipresovke, breza in jelša. Breza, katere cvetni prah je med najagresivnejšimi, običajno cveti marca in aprila. Pozneje cvetijo še trave, zelišča in žita (rž, pšenica, ječmen), medtem ko v poznem poletju največ težav povzročajo divji pelin, metlika in ambrozija.
Najvišja koncentracija cvetnega prahu v zraku je v lepem in suhem vremenu, še posebno pred nevihtami. Poročila o obremenjenosti s cvetnim prahom lahko najdemo na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Agencije RS za okolje.
