Vrednost pokojnin se zmanjšuje

Dobro je vedeti | mar. '17

Leto je naokoli in na voljo so že pomembnejši statistični podatki, ki omogočajo ocenjevanje gmotnega položaja upokojencev v preteklem letu. Kljub dvema uskladitvama, ki sta bili izvedeni v letu 2016, pa se gmotni položaj, gledano skozi razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo, ni izboljšal, saj se ta niso zvišala, marveč ponovno znižala! Uskladitvi pa sta vendarle vplivali na to, da se lani vsaj realna vrednost pokojnin ni znižala.

Po sklepu o izredni uskladitvi pokojnin so bile te najprej usklajene 1. januarja 2016 za 0,7 odstotka, nato pa še 1. oktobra 2016 – prav tako po sklepu – za 0,4 odstotka. Skupno povečanje pokojnin je tako znašalo 1,1 odstotka. 

Obe uskladitvi sta bili »izredni«. Izvedbo take uskladitve omogočajo prehodne določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), če so za njeno izvedbo izpolnjeni predpisani pogoji. Ne glede na to, da so ti izpolnjeni, pa je njena izvedba neobvezna, odvisna od predhodnega soglasja vlade.

Izvedba redne uskladitve, ki jo prav tako ureja ZPIZ-2 in je sicer obvezna, pa tudi v letu 2016 ni bila mogoča. Preprečeval jo je zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije v letih 2016 in 2017. In to ne prvič! Odkar je v veljavi ZPIZ-2, torej vse od leta 2013 naprej, izvedba rednih uskladitev ni bila mogoča. Uskladitev pokojnin, izvedena v letu uveljavitve zakona, je temeljila na prehodnih določbah in je bila le simbolična, saj je znašala le 0,1 odstotka. V letih 2014 in 2015 pa uskladitev pokojnin sploh ni bilo. Uskladitve pokojnin tudi ni bilo v letu 2012, v letih 2011 in 2010 pa so bile nižje, kot bi bile, če bi temeljile na določbah sistemskega zakona. Posledice minimalnih uskladitev oziroma dejstva, da se pokojnine sploh niso usklajevale, se seveda neposredno kažejo pri gmotnem položaju prejemnikov pokojnin, posebej še tistih z najnižjimi prejemki.

Omejevanje usklajevanja pokojnin

Poudariti velja, da so bile zakonske določbe, s katerimi so se urejali načini usklajevanja pokojnin, tudi v preteklih ureditvah najpogosteje spreminjane. Odgovor na vprašanje, zakaj tako, je preprost. Vsakokrat veljaven zakonsko določeni način usklajevanja pokojnin je poglaviten ključ za obvladovanje finančne plati sistema obveznega zavarovanja. Dejstvo je, da vpliva na vse prejemnike pokojnin. Če usklajevanje pokojnin omejujemo ali pa ga celo onemogočamo, upočasnjujemo rast odhodkov za njihovo kritje. Na njihovo povečanje v takih pogojih vplivajo le novi upravičenci. Narodnogospodarsko je to koristno, za prejemnike pokojnin pa pogubno. Vrednost pokojnin se zmanjšuje, gmotni položaj prejemnikov poslabšuje, s tem pa tudi njihova materialna in socialna varnost.

Od uveljavitve ZPIZ-2 se je raven povprečnih neto plač, povprečnih neto starostnih pokojnin in cen življenjskih potrebščin, izražena v indeksih, po koledarskih letih spreminjala takole (Tabela 1).

Tabela 1: Raven povprečnih neto plač, starostnih pokojnin in cen življenjskih potrebščin

Iz zbranih uradnih podatkov Statističnega urada RS (Surs) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) je razvidno, da se je v tem času raven povprečne neto plače vsako leto povišala. Raven povprečne neto starostne pokojnine pa se je v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom malenkost zvišala, v naslednjih dveh letih znižala, lani pa se je spet nekoliko povečala. Povečanje povprečja starostnih pokojnin pa je bilo nižje od povečanja povprečnih plač.

V razpredelnico smo vključili tudi podatke Sursa o indeksih gibanja cen življenjskih potrebščin. Ti namreč ob indeksih sprememb ravni povprečnih neto plač in povprečnih neto starostnih pokojnin omogočajo izračune njihove realne vrednosti v posameznem koledarskem letu. Njihovi izračuni pokažejo, da so povprečne plače realno nazadovale le v letu 2013, medtem ko se je realna vrednost povprečnih starostnih pokojnin vse do lani vsako leto znižala.

Gmotni položaj upokojencev se poslabšuje

Razlike v povečanju povprečnih neto plač in povprečne neto starostne pokojnine in v določenih obdobjih celo nominalno zniževanje zadnjih, se kažejo v vsako leto nižjih razmerjih med njimi. To pa poleg nihanj realne vrednosti starostnih pokojnin izkazuje občutno poslabševanje gmotnega položaja upokojencev. Sedanja raven razmerij zahteva ne le temeljit razmislek o utemeljenosti nadaljnjega omejevanja rednega usklajevanja pokojnin, temveč tudi nujnost sprejema ustreznih ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin, še posebej tistih z najnižjimi prejemki.

Dosežena razmerja med povprečno neto pokojninami po vrstah, izplačanimi v posameznem koledarskem letu, in povprečno neto plačo, izplačano za to leto v času veljavnosti ZPIZ-2, smo zbrali v naslednji razpredelnici (Tabela 2). Izračunana razmerja zgovorno kažejo na to, da se ta ne znižujejo iz leta v leto le pri povprečnih starostnih pokojninah, temveč tudi pri drugih vrstah pokojnin, in utemeljujejo ugotovitev, da se posledično zmanjšujejo tudi vrednosti povprečnih neto pokojnin v primerjavi z vrednostjo povprečnih neto plač.

Tabela 2: Razmerje med povprečno neto pokojnino po vrstah in povprečno neto plačo

* Novembra 2015 je Surs spremenil vir podatkov o izplačanih plačah za zaposlene osebe v javnem sektorju (ISPAP), ki vpliva na višino povprečne plače. Razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo za leto 2014 upoštevajo za to leto objavljen primerljiv podatek, ki ga je objavil Surs.

Nižanje razmerij je predvsem posledica omejevanja oziroma celo izpada uskladitev pokojnin, ki je namenjeno izključno ohranjanju vrednosti pokojnin v času njihovega prejemanja.

Kratek pregled gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu zaključujemo še z nekaterimi karakterističnimi statističnimi podatki, ki dodatno osvetljujejo njihove razmere. Povprečna neto plača, izplačana za leto 2016, je po podatkih Sursa znašala 1.030,16 evra. Povprečna neto starostna pokojnina, izplačana za isto obdobje, pa je po podatkih zavoda znašala 612,64 evra.

Navedeno povprečje starostne pokojnine vključuje tudi pokojnine, izplačane v t. i. sorazmernih delih teh pokojnin. To so deli starostnih pokojnin, upravičenci do le-teh so le del skupno dopolnjene pokojninske dobe, s katero so izpolnili pogoje za njihovo pridobitev v naši državi, prebili v obveznem zavarovanju v Sloveniji, njen preostanek pa v tujini. Slovenska obdobja zavarovanja so praviloma zelo kratka. Tem obdobjem ustrezajo tudi izplačilni zneski sorazmernih delov pokojnin, ki so sorazmerno nizki. Če takšen upravičenec pokojninske dobe ne bi dopolnil tudi v tujini (za katero že dobiva tujo pokojnino, če je zanjo že izpolnil pogoje, lahko pa jih šele bo), slovenske pokojnine v večini primerov sploh ne bi mogel pridobiti.

Zaradi upoštevanja sorazmernih delov starostnih pokojnin je povprečna starostna pokojnina nižja. Njihov vpliv na povprečje je precejšen. Če take prejemnike izločimo, lanska povprečna starostna pokojnina znaša 684,65 evra ali 11,8 odstotka več od povprečja vseh starostnih pokojnin.

V mesečnem pregledu statističnih podatkov zavoda za lanski december so razvidni tudi statistični podatki o deležih povprečnih mesečnih bruto starostnih pokojnin oziroma vseh pokojnin brez upoštevanja sorazmernih delov glede na njihovo višino v tem mesecu, ki so za mnoge bralce zanimivi. Za ta pregled smo jih strnili v naslednji razpredelnici (tabela 3).

Tabela 3: Deleži povprečnih mesečnih bruto starostnih pokojnin oz. vseh pokojnin brez upoštevanja sorazmernih delov glede na njihovo višino

Tudi ti statistični podatki so zgovorni. Iz tabele izhaja, da je delež prejemnikov starostnih pokojnin do 500 evrov znašal 27,6 odstotka, med vsemi prejemniki pokojnin pa dobrih 38 odstotkov. Večinski delež starostnih pokojnin se je gibal med 500 in 800 evri. Tako pokojnino je prejelo 47 odstotkov teh upravičencev, med vsemi prejemniki pa je bilo do tolikšnih izplačil upravičeno nekaj več kot 41 odstotkov uživalcev. Večina pokojnin torej ne presega 800 evrov. Starostno pokojnino, ki je presegala 1.800 evrov, je prejelo le 0,9 odstotka teh upravičencev, med vsemi prejemniki pa je njihov delež dosegel 0,6 odstotka.

Decembra lani je znašala najnižja starostna pokojnina 201,53 evra, najvišja neto izplačana pokojnina v tem mesecu pa 2.589,18 evra. Najnižja pokojnina je znašala toliko kot starostna pokojnina moškega, odmerjena za 15 let zavarovalne dobe od najnižje pokojninske osnove. Na višino najvišje izplačane pokojnine pa so vplivale dopolnjena pokojninska doba in zakonsko določene spodbude, namenjene tistim uživalcem starostnih pokojnin, ki odlagajo uveljavitev te pravice po izpolnitvi pogojev za njeno pridobitev, kar se kaže v dodatnem zvišanju takih pokojnin.

 Jože Kuhelj