Čez pet let nam bo primanjkovalo delavcev
Slovenija je glede zaposljivosti starejših nad 55 let na predzadnjem mestu v Evropi s 35 odstotki, za nami je le še Grčija. Evropsko povprečje je 55 odstotkov, najvišji delež imata Nizozemska in Švedska, nad 64 odstotkov. Reševanja tega problema se moramo lotiti čim prej, če se hočemo izogniti novi generaciji revnih upokojencev, pa tudi zaradi pomanjkanja delovne sile, ki grozi že čez pet let, so ugotavljali udeleženci nedavnega posveta na temo Starejši in trg dela v Sloveniji, ki so ga na ljubljanski mestni občini pripravili pri ljubljanski mestni zvezi upokojencev.
Razprave so se udeležili predvsem upokojenci, čeprav so vabili tudi delodajalce. Strategijo, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je predstavil državni sekretar Peter Pogačar. Zanimalo jih je, kaj je poleg demografije še problem, ki vpliva na naš pokojninski sistem. Ugotovili so, da so bile zadnje tri pokojninske reforme sprejete tik pred zdajci, zato so ob uveljavitvi sprožile plaz povečanih odhodov v pokoj. Nova pokojninska reforma bi morala stopiti v veljavo šele čez 6 do 7 let, da bi se ljudje lahko v miru pripravili na upokojitev. Na tak način sprejema nova pravila upokojevanja večina držav.
Prilagoditi delo starejšim delavcem
Poleg novega pokojninskega sistema mora Slovenija prilagoditi tudi trg delovne sile za starejše. Povprečna delovna doba v Sloveniji je 35 let, kar je pod evropskim povprečjem. Med 55. in 64. letom starosti imamo le 35 odstotkov zaposlenih. Več kot tretjina pa se upokoji prek zavoda za zaposlovanje, kar pomeni, da se s trga delovne sile umaknejo že prej. Med dolgotrajno brezposelnimi so starejši in neizobraženi. Za Slovenijo je značilno, da mladi zelo pozno vstopajo na trg dela in da se starejši delavci z njega zelo hitro umaknejo. Kar 80 odstotkov se jih upokoji ob prvih minimalnih pogojih. Vse to kaže, da delodajalci ne vlagajo v svoje zaposlene, v urjenje njihovih veščin, da bi lahko tekmovali z mlajšimi delavci, zato vidijo možnost upokojitve kot priložnost za beg iz neprijaznega okolja.
Toda podatki kažejo, da bo čez 5 let že vsak četrti delavec starejši od 55 let, zato bodo morali delodajalci prilagoditi delovna mesta starejšim delavcem. Na ministrstvu za delo, kjer so strategijo pripravljali v sodelovanju z ministrstvi za zdravje, izobraževanje in finance ter z zavodom za zaposlovanje, menijo, da bo treba več narediti tudi za boljše pogoje dela. Mnogi naši delavci izpostavljajo stres kot eno hujših obremenitev na delovnem mestu, ki po njihovi oceni izhaja iz slabe organizacije, zato so naši delavci na starost iztrošeni.
Polovični delovni čas
Med delavci bo treba krepiti tudi izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Najprej pa bo treba poskrbeti za daljšo zaposljivost starejših, več sredstev pa nameniti tudi za aktivno zaposlovanje, predvsem pa bi morali starejšim zadnja leta omogočiti delo za polovični delovni čas in prenašanje znanja na mlajše delavce. Na Nizozemskem na primer učitelj pred upokojitvijo dela polovični čas in v poučevanje uvaja mlajšega učitelja.
Predstavnica zavoda za zaposlovanje je opozorila, da delodajalci neradi zaposlujejo starejše ljudi tudi zato, ker se bojijo, da bodo padli v varovano kategorijo. Tudi v Revozu so najprej iskali delavce do 45. leta starosti, ker jih niso našli, so to mejo dvignili do 52. leta. Toda demografske spremembe se dogajajo tudi na trgu delovne sile in za nekatere profile je že lani primanjkovalo mladih delavcev. Problem je tudi, da subvencije za spodbujanje zaposlovanja niso ciljno usmerjene in ne spodbujajo zaposlovanja starejših delavcev. Predvsem pa bi bilo treba omejiti vstop starejših na zavod zaradi poslovne nesposobnosti, česar je bilo sredi krize zelo veliko.
V živahni razpravi, v kateri so sodelovali predvsem upokojenci, so poudarili, da bi se morali pogovarjati tudi o sistemu vrednot in medgeneracijskem sodelovanju. Pozdravili so predlog polovičnega delovnega časa ob koncu delovne dobe in predlagali, da bi tudi s pripravo zaposlenih na upokojitev naredili prehod v pokoj prijaznejši. Dodali so še, da so pričakovali, da bo beseda tekla o možnostih za delo upokojencev, ne le o starejših delavcih, zato so razpravo končali s sklepom, da bodo že v kratkem pripravili posvet na to temo.
S trga dela se umika številčna generacija, rojena po 50. letu v prejšnjem stoletju, teh je okrog 33.000, na trg pa vstopa manj številčna generacija rojenih po letu 1990, teh je okrog 18.000. Med prvimi je le 4 odstotke univerzitetno izobraženih, pri mladi generaciji pa je teh že 40 odstotkov.
