Ne spoštujemo lastnih zakonov
Francka Ćetković, predsednica SUS
»Ohraniti želimo socialne vrednote, zato se zavzemamo za javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka za javno dobro – za to smo pripravljeni iti tudi na ulice,« je odločna Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije. Podpirajo boj za sindikalne pravice zaposlenih, mladih, prekarnih delavcev ter drugih in ne nasedajo tistim, ki bi želeli spreti generacije.
Glavna skrb sindikata pa je pomoč pri izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja upokojencev. Članom ponujajo brezplačno pravno pomoč, s kartico ugodnosti lahko uveljavljajo popuste pri plačilu blaga in storitev podjetij in zavodov, enako kot člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ter ugodnosti pri storitvah Delavske hranilnice. Občasno komu pomagajo z manjšo denarno pomočjo, finančnih sredstev namreč nimajo veliko. »Ne morete si predstavljati, kako srečen je človek, ki dobi 30 evrov, da lahko plača kakšno položnico! Država si zapira oči pred dejanskim stanjem v naši družbi. Ni sprejemljivo, da nekdo, ki je delal 40 let, ne more preživeti s pokojnino, ampak mora hoditi po pomoč k humanitarnim organizacijam. Po drugi strani pa omejujemo delo starejših,« je kritična Francka Ćetković, ki je bila prejšnja leta podpredsednica sindikata, dejavna pa je bila tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Sindikat upokojencev je ustanovil delovno skupino, ki pripravlja pobude za drugačno ureditev dela starejših. »Nikakor ne mislimo jemati služb mladim, ampak ugotavljamo, kje bi lahko naše znanje in izkušnje še uporabili, koliko je ljudi, ki bi lahko bili odlični mentorji, kako drugače urediti plačilo upokojenskega dela. Z vrednotnicami so močno zakomplicirali vse skupaj, preveč je birokracije. V Nemčiji ali Avstriji tega ne poznajo.«
Prizadevajo si za boljše ozaveščanje starejših o dogajanju v družbi in njihovih pravicah. Želijo, da bi tudi v občinah odprli informacijske točke, kjer bi starejši dobili napotke, kaj jim pripada in kje lahko uveljavljajo svoje pravice. »Ljudje se ne znajdejo. Zato pozdravljamo reorganizacijo centrov za socialno delo, nas pa zanima, ali bo res učinkovita, ali bodo ljudje, ki so potrebni pomoči, enostavneje in hitreje prišli do svojih pravic in ali bodo strokovni delavci svoje naloge opravljali na terenu za blaginjo ljudi.«
Pomanjkanje konkretnih podatkov
V sindikatu pogrešajo sprotne analize in konkretne podatke o dejanskem položaju slovenskih upokojencev, saj so statistični podatki preveč splošni. Že leta si prizadevajo tudi za analizo potreb starejše generacije. »Sestaviti bi morali košarico življenjskih potrebščin. Poraba pri starejših ljudeh je drugačna kot poraba pri aktivnem prebivalstvu, saj so tudi njihove potrebe drugačne. In če bi cene te košarice primerjali s pokojninami, bi šele dobili realno vrednost pokojnin. To v Avstriji počnejo že nekaj let in imajo osnovo za pogajanja o pokojninah.«
Sindikat upokojencev ima svoje predstavnike v socialno-ekonomskem svetu ter v skupščini pokojninskega zavoda in zdravstvene zavarovalnice. Sodelujejo pri razpravah o pokojninski ter zdravstveni zakonodaji. Prepričani so, da je pravica do zdravja in zdravljenja tako pomembna, da so na novembrskem kongresu članov sprejeli resolucijo, v kateri so zapisali, da bi morali med zaščitene človekove pravice zapisati tudi pravico do pravočasnega zdravljenja. Sogovornica je zelo kritična tudi do predloga zdravstvene reforme, v kateri je po njenem veliko nedodelanih in nejasnih predlogov, celo neznank. »Ker gre za javna sredstva, morajo biti merila zelo jasna in transparentna, pogodbe med zdravstveno zavarovalnico in posameznimi zavodi morajo biti javne, zavarovalnica mora skrbeti za interese zavarovancev. Treba je natančno opredeliti, kaj so standardne storitve in kaj dobi tisti, ki plačuje nadstandardne,« je naštela samo nekaj pomanjkljivosti, ki so jih zaznali.
Kot pravi Francka Ćetković, imamo v državi največ težav zaradi tega, ker ne spoštujemo lastne zakonodaje. »Poglejte samo usklajevanje pokojnin, kako nam mečejo drobtinice. Enako je z letnim dodatkom. Pa koliko energije moramo porabiti, da dosežemo tisto, kar je zapisano. Da ne govorimo o položaju žensk, ki so jih čisto diskriminirali, ker so po takratnih zakonih delale manj kot 40 let. Zato smo predlagali, naj se predlog Zdusa popravi tako, da bodo vse upokojenke in upokojenci, ki so izpolnili zakonske pogoje tudi po ZPIZ, ZPIZ-1, torej tudi tisti, ki so dopolnili zakonsko predpisano število let kot pogoj za upokojitev, deležni pokojnine 500 evrov.«
