Odprt arhiv za vse obiskovalce

Z lepo besedo in petjem skozi življenje

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | apr. '17

Biserna poroka je že sama po sebi poseben dogodek za slavljenca in njune najbližje. V družini Marije in Franca Kosa, po domače Jeronovih, iz Studenc pri Ponikvi pa je jubilej dopolnila še knjiga Moji spomini, ki jo je napisala mama Marija.

Kot pravi hčerka Štefanija, je njihova mama izjemna v vseh pogledih. »Vsakokrat, ko berem njene spomine, odkrivam veličino svoje mame kot pogumne in izjemne ter pokončne slovenske žene. Zanimivo je, ko opisuje dogodke svojega življenja, kako podrobno se jih spominja. Odkriva jih tudi v pogledih, ki jih nismo poznali … Spomini so nastali na pobudo sestre Bernarde, ki je vztrajala, da je mama zapisala svoje spomine, in rokopis tudi pretipkala,« pravi Štefanija.

Triinosemdesetletna Marija se je rodila v Črnovi pri Velenju v številni kmečki družini Brecl. Njena največja želja je bila postati učiteljica. Po poroki, ko se je preselila v Studence, je bila zelo iskana kuharica za različna praznovanja. Njena odlika je lepa pisana beseda, zato jo krajani večkrat poprosijo, da napiše govor za slovo od pokojnika in različne druge namene. Čeprav ni postala poklicna učiteljica, je v življenju odlično igrala vlogo učiteljice najprej svojim otrokom, potem pa tudi osemnajstim vnukom in pravnuku, ki se radi vračajo k stari mami.

Mož Franc, ki je od nje tri leta starejši, se je rodil kot zadnji, osmi, otrok Jeronove družine. Zaznamuje ga izreden smisel za glasbo. V družinskem albumu je fotografiran kot štirileten deček, ki igra na berdo. V igranju na frajtonarico pa je samouk. Njegova mladostna želja je bila, da bi se naučil igranja na orgle, vendar je življenje ubralo drugo pot. To željo pa so uresničile njegove hčere in vnukinje.

Na Ponikvi ga poznajo tudi kot odličnega organizatorja in pobudnika različnih dejavnosti. Tako je v letih od 1961 do 1993 kot cerkveni ključar organiziral nabavo dveh zvonov, gradnjo Slomškovega doma na Ponikvi, obnovo župnišča, rekonstrukcijo farovškega hleva v etnološki muzej in temeljito obnovo farne cerkve. Njegove zasluge so med drugim še gradnja ceste Velika Pirešica–Ponikva, telefon na Ponikvi in vodovod.

Glasbena in pevska družina

Zakoncema Kos se je rodilo osem otrok, starejši Franci je žal že kot otrok umrl. Sta pa vesela, da sta tudi v težkih življenjskih razmerah svojim otrokom omogočila šolanje in nižjo glasbeno izobrazbo. Otroci so jima za to nadvse hvaležni, z velikim veseljem se spominjajo skupnih doživetij. »Ob večerih, ko smo se otroci greli na krušni peči, je ate Franc vzel v roke harmoniko ali pa se je usedel k staremu klavirju in spremljal družinsko petje slovenskih ljudskih in nabožnih napevov,« pravi Štefanija, ki je mama izvrstnih citrark Neli in Karmen Kos Zidar. Vnukinje in vnuki dokazujejo, da se geni res prenašajo iz roda v rod. V družini Kos radi zapojejo in zaigrajo skupaj, tako so že večkrat nastopili tudi na prireditvi Družina poje v Andražu nad Polzelo, kjer so bili vse do lani najštevilčnejši.

Foto:  Zakonca Kos sta se po 60 letih ponovno poročila pred oltarjem petrovške bazilike.

Foto2:  Kosova družina med nastopom na prireditvi Družina poje

 

Besedilo in fotografiji: Darko Naraglav


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media