Št. 4, april 2017

  • Letom dodajmo življenje

    apr. '17

    Doživeti sto let ni več nekaj nenavadnega in redkega. Predvsem v razvitem svetu je vse več stoletnikov in mnogi med njimi so še zelo vitalni. Največ jih je na Japonskem, vse več pa jih je tudi pri nas – lani je v Sloveniji živelo 209 stoletnikov. Najstarejša ženska do zdaj je bila Katarina Marinič, ki je umrla v 111. letu starosti, trenutno pa je najstarejši Slovenec Nikolaj Dragoš, ki bo avgusta star 110 let. Vsi ti ljudje so pristni pričevalci preteklega časa, vendar se tega premalo zavedamo, pravi dr. Blaž Podpečan, ki že nekaj let raziskuje življenje stoletnikov. 

Kazalo

Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Za generalnega direktorja ponovno imenovali Marijana Papeža Na seji sveta Zpiz 27. februarja je bil za generalnega direktorja zavoda ponovno imenovan dosedanji direktor Marijan Papež. Na seji pa so razpravljali tudi o poslovanju zavoda v preteklem letu in pozitivno ocenili poročilo, ki omogoča ne le organom upravljanja temveč tudi drugim, še zlasti Državnemu zboru, Vladi RS in pristojnim ministrstvom temeljit vpogled v poslovanje na različnih področjih. V poročilu ni prikazano le stanje v lanskem letu, temveč tudi trendi za daljše časovno obdobje, kar omogoča, da lahko ugotovimo, kako učinkuje zadnja pokojninska reforma (ZPIZ-2) in ali so predlagane rešitve učinkovite, ali jih bo treba nadgraditi.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Za nove upokojence višje pokojnine Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več tako imenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, uveljavljenimi v različnih obdobjih. To so zagotavljali tako prejšnji, kot tudi nekateri pred njim veljavni predpisi. Odražala se je v višini pokojnin, odmerjenih od pokojninskih osnov, izračunanimi na podlagi približno enakih plač ali zavarovalnih osnov, za enako dolgo pokojninsko dobo v različnih letih. Take pokojnine se, kljub različni datumom odhoda v pokoj, med seboj niso bistveno razlikovale. Čas upokojitve tedaj ni igral pomembnejše vloge, saj je bil sistem v tem pogledu nevtralen. Razlike v ravneh pokojnin so pogojevale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, izvirajoče iz njihovih plač in zavarovalnih osnov, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, dolžine dopolnjene pokojninske dobe ter sistemskih spodbud, pogojenih z odlaganjem upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Veliko pripomb na predlog zdravstvene reforme Svet zavoda je 16. marca razpravljal o predlogu zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemu zavarovanju, vendar le z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo tudi na področje dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Naj poudarim, da ZPIZ ni sodeloval pri pripravi predloga zakona, čeprav je v javni razpravi tudi Bela knjiga o predvideni reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker gre pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za temeljit poseg v ureditev, ki je stara že 25 let, bi utemeljeno pričakovali, da bodo pri njegovem oblikovanju aktivno in konstruktivno sodelovali tudi tisti zavodi in organi, ki se jim s predlaganimi spremembami nalagajo nove naloge in finančne obveznosti. Zato ne čudi, da je v dosedanji javni razpravi, kot je uvodoma na seji pojasnila predstavnica Ministrstva za zdravje bilo danih že mnogo pripomb in predlogov in bo verjetno javna razprava podaljšana.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Kritični do zdravstvene reforme

Pirhi z južnega tečaja Eden od simbolov velike noči so obarvana jajca. Domišljija pri barvanju in krašenju pirhov je neizmerna in marsikateri je prava mala umetnina. Nekaj posebnega so tisti, ki jih izdeluje Miša Arh iz Ljubljane.

Z velesejmom Ljubljana še okrepila svojo trgovinsko vlogo Čez štiri leta bo minilo sto let, kar je skupina slovenskih gospodarstvenikov v Ljubljani pripravila prvo razstavo o gospodarskih dosežkih v novi državi. Tedaj nastala ustanova za prirejanje sejmov in razstav Ljubljanski velesejem je med 3. in 12. septembrom 1921 na območju med Celovško cesto, Lattermanovim drevoredom in zemljiščem ob železniški progi v Tivoliju (tam, kjer je danes veliko parkirišče, otroško igrišče, kotalkališče, minigolf in pokrito kopališče) izpeljala prvo vzorčno razstavo. »Ljubljanski velesejem je bil,« pravi nekdanji direktor Ljubljanskega sejma, upokojeni univ. dipl. ekonomist, 66 – letni Borut Jerše, »prva in s tem najstarejša sejemska organizacija v Kraljevini Jugoslaviji, s čimer predstavlja začetek tovrstne dejavnosti v Ljubljani in Sloveniji.«

Disciplina ali kraška trma? Danilo Rudež skrbno sledi smernicam zdravega življenja, brez telovadbe, hoje ali kolesarjenja njegov dan ni popoln. Lani, denimo, je prehodil 1320 kilometrov. Pozimi vozi sobno kolo, ko vreme dopušča, pa kolesari v naravi, tudi trideset kilometrov v enem dnevu še prevozi.Odlično za gospoda, ki bo julija dopolnil enaindevetdeset let, kajne?

Za dober sir je pomemben dober kotel Do družine Jeram v Podgoro nas pelje pot skozi Poljansko dolino – mimo Tavčarjeve domačije, mimo Visokega in Hotavelj, kjer je eno od izhodišč za Blegoš. To goro Tone Jaram obišče tudi dvajsetkrat na leto; včasih gre z njim tudi žena Milka. Malo naprej od Hotavelj pa je njihova družinska hiša in delavnica, ko jo je oče že nekaj let nazaj predal sinu Simonu.

Ne človek, le številka 16.367 Savinjčani so ponosni na najstarejšo občanko Prebolda, Faniko Raček iz Latkove vasi, ki je desetega februarja praznovala 104. rojstni dan. Hkrati pa je tudi najstarejša slovenska interniranka in živa priča nacističnega nasilja.

Janezove lesene kravate  Ljubezen do lesa, pridne roke in iskanje bistva življenja je Janez Škrlj vgradil v številne doma narejene izdelke, med katerimi so miniaturne žage in mlini, ptičje krmilnice in unikatne lesene kravate, katere model je tudi zaščitil. V prostem času piše pesmi in ohranja spomin na nekdaj bogato kulturo lesenih vrat, knjig in drugih starih predmetov.

Z lepo besedo in petjem skozi življenje Biserna poroka je že sama po sebi poseben dogodek za slavljenca in njune najbližje. V družini Marije in Franca Kosa, po domače Jeronovih, iz Studenc pri Ponikvi, pa je jubilej dopolnila še knjiga Moji spomini, ki jo je napisala mama Marija.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Tisočletja živahnega življenja z Ljubljanico  Moja Ljubljanica je poimenovana stalna muzejska razstava, ki domuje v Kulturnem centru Vrhnika. Na sodoben način je predstavljeno življenje skozi tisočletja na reki in ob njej, saj je bila Ljubljanica do sredine 19. stoletja glavna pot za prevoz tovora iz Vrhnike v Ljubljano in še daleč naprej.

O spočetju, nosečnostih in porodih nekoč Reka »kolikor jih Bog da«, se je zagotovo držal en možakar v hrvaški Čičariji, ki je imel v vasi dvajset otrok. Ko so se ljudje obregnili vanj, zakaj je treba imeti toliko lačnih ust, se ni pustil motiti: »Imel bi še kakšnega, pa ga nimam več s kom!«

Žegnani les v cvetnonedeljski butari  Žegnan les je starosvetni slovenski domačiji prinašal blagoslov, jo varoval pred zlom in klical dobro. Prinašal je poljem rodovitnost, odganjal je strelo in zle duhove od domačije in pomagal do zdravja in dobre letine. Katere vrste pomladnega vejevja sestavljajo cvetnodeljsko butaro v posameznem kraju, vedo le domačini. Navadno je bilo treba nabrati sedem različnih vej različnih grmov ali dreves.

Razstrupljanje in post, naravna pot do zdravja »Post je odlična pot za učinkovito pomlajevanje organizma in odstranjevanje škodljivih, odpadnih snovi, ki so temeljnih vzrokov zdravstvenih težav,« pravi Marjan Videnšek, ki je prvi pri nas začel z organiziranimi programi postenja.

Ravnotežje in moč na tleh Zelo pogosto se ob čiščenju in urejanju doma znajdemo v čudnih položajih, ki od nas zahtevajo obilico gibljivosti, moči, koordinacije gibanja in tudi ravnotežja (npr. čiščenje tal). Ravnotežje zmoremo tudi v zelo zahtevnih položajih vzdrževati le s pravilnim, enakomernim, dihanjem. Z njim sta povezana tudi naša osebna moč in gibljivost.

Z dvojno močjo proti staranju Koencim Q 10 (CoQ10) je maščobna molekula, ki je v naravi zelo razširjena, saj nastaja v vsaki živi celici. Znanstveniki so ugotovili, da ima pomembno vlogo pri proizvodnje energije (ATP) v celičnih energijskih tovarnah (mitohondrijih). S procesom, ki ga uravnava koencim Q10, nastaja skoraj vsa celična energija. Kot močan antioksidant nas varuje tudi pred škodljivimi prostimi radikali. Skoraj bi lahko rekli, da dvojno deluje proti staranju.

Modne novosti živih barv Pomlad je že tukaj z vso svojo barvitostjo in toplino. Tudi če bo zima še malce pomahala s svojim repom, nam misli na toplejše dni ne bo mogla odvzeti. Vzporednico s prebujanjem narave, pozitivnimi občutki ter optimizmom lahko najdemo tudi v pomladno poletnih modnih trendih. Vse to dogajanje so oblikovalci predstavili: s svežimi barvami, z eksplozijo tiskanih vzorcev, s spoštovanjem tradicije, z nostalgijo do preteklih oblačilnih slogov.

Z gibanjem do boljšega spomina  Gibanje vpliva na spomin pri vseh starostnih skupinah, zato je dobro,da v vsakodnevni urnik vključimo telesne vaje. Se dovolj zavedamo, kako gibanje vpliva na naše kognitivne sposobnosti?

Glasba in ples jih povsem spremenita Cvetka Pavlina Likar je predsednica društva Trepetlika, ki združuje bolnike in svojce s Parkinsonovo boleznijo. Ta je za Alzheimerjevo druga najpogostejša bolezen, ki prizadene predvsem, a ne izključno, ljudi po šestdesetem letu. S Parkinsonovo boleznijo živi v Sloveniji že več kot sedem tisoč bolnikov, s staranjem prebivalstva pa se bo njihovo število še povečalo.

S prenosnim merilnikom EKG lahko vsakdo spremlja delovanje svojega srca Malo pred koncem lanskega leta se je na trgu pojavil inovativni medicinski pripomoček Savvy, ki omogoča stalno in natančno merjenje srčnega utripa in zgodnje zaznavanje morebitnih anomalij. Pri tem je razveseljivo, da je ta prenosni merilnik EKG, ki deluje v povezavi s pametnim telefonom ali tabličnim računalnikom, plod izključno domačega znanja. Zasnovala ga je skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Romana Trobca na Inštitutu Jožef Stefan in ga v sodelovanju s podjetjem Saving iz Ljubljane po treh letih privedla do izdelka, ki z oznako CE 1304 v celoti izpolnjuje vse zahteve evropskih direktiv na področju medicinskih pripomočkov.

Kako dobro poznamo testenine? Morda se vam zdi, da so testenine le različno veliki polžki in špageti, … Vendar, poznanih je prek 600 oblik testenin, od gladkih dolgih testenin, prek votlih, cevastih do školjkastih, mini jušnih testenin in nadevanih/polnjenih testenin. Nekaterih izmed teh ni mogoče narediti na roke. So pač iznajdba po industrializaciji vsega našega življenja. Že za špagete bi se mučili brez ustreznega strojčka, medtem ko je izdelava rezancev in metuljčkov izvedljiva doma brez posebnih pripomočkov.

Ali vam uhaja urin? Nenadzorovano uhajanje urina (urinska inkontinenca) je zdravstvena motnja, ki pesti od pet do deset odstotkov prebivalstva. Velika večina med njimi je žensk in so starejše od šestdeset let. Urin pogosteje uhaja ženskam, ki so rodile težke otroke in ki imajo tudi sicer previsoko telesno težo.

Ne učimo narave! Človekovo življenje v ravnovesju je na makroravni preplet harmonije med zemljo, zrakom, vodo, energijo, hrano ter našimi mislimi in odnosi med nami. Vsaka gospodinja, ki je kuhala s srcem, je želela svoje jedi predstaviti v najboljši luči, da je iz obroka nastal pravi obred. Obredje je s časom dobilo neformalno, vendar splošno veljavno obliko, ki je postala tradicija. To pa je nesmiselno spreminjati, zato naj tradicionalna praznična pojedina ostane kakršna je!

Prožne žile varujejo pred srčno-žilnimi boleznimi Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, denimo povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja za srčno žilne bolezni. Zlasti je pomembno zgodnje prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni, pri kateri so arterije na nogah zožene ali zamašene.

Ko noge niso utrujene kar tako Včasih so tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih, oteklih in napetih nog, nočni krči in srbenje celo prvi simptom kronične venske bolezni, še preden vene pridejo na plan in se pokažejo v vsej svoji vijugasti modrini. Z napredovanjem bolezni se namreč pojavijo manjše (pajkaste ali metličaste) ali večje krčne žile (varice).

Premalo urologov, vse več bolnikov Slovenski urologi bijejo plat zvona, saj jih je veliko premalo. Za vse urološke bolnike namreč skrbi le okoli 45 specialistov in 25 specializantov. Ob tem pa je rak prostate na prvem mestu med raki pri moških, vsako leto odkrijejo 1.300 novih bolnikov. Zaradi staranja prebivalstva bo sčasoma bolnikov vedno več.

ZDRAVJE KRATKE

Ko se otopli, oživijo tudi klopi Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva opozarja, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših in pri cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, čeprav imata obe okužbi za ljudi lahko hude posledice, povzročita lahko celo smrt.

Presejalni test rešuje življenja Program Svit je uspešen presejalni program, ki rešuje in izboljšuje kakovost življenja ter razbremenjuje zdravstveni sistem. Po podatkih pojavnost raka debelega črevesa in danke, ki je sicer drugi najpogostejši rak v Sloveniji, upada.

Avto, prijazen starejšim voznikom Na trgu avtomobilov smo zadnja leta dobili male terence. SUV-je, crossoverje, križance … Pogosto so to avtomobili, za katere so marketinški strokovnjaki najprej razlagali, da so to avti za mlade japije in podobne navdušence nad raznimi novodobnimi novotarijami. Sploh, ker so to pogosto dizajnerski, drzni, nastopaški izdelki, ostrih linij. A kot so presenečeno ugotovili prodajalci avtomobilov, so male SUV-jev vzljubili zlasti starejši.

Z majhnimi stroški pridelati veliko in dobro Včasu zategovanja pasov smo se navadili sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun.Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, ki nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega naj bodo še cenovno ugodna, kvalitetna in seveda bio. Ta beseda postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo, kaj bi z njo.

Igra kontrastov

Goriška brda

Še se lahko prijavite na srečanje Vzajemnosti  Dragi bralci in prijatelji!Naše že 13. srečanje bo potekalo v Neumu v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov.Pridružite se namod četrtka, 1. junija, do nedelje, 4. junija 2017.

Moralo bi biti res prelepo ...

Paradižnik lahko raste tudi na balkonu S sajenjem paradižnika v rastlinjake pričnemo že v aprilu, v tem času jih sadimo tudi na zastekljene balkone v večjih loncih. Glavni pridelek v vrtu sadimo v maju. Tokrat bomo spregovorili o dobrih sortah, dobrih in slabih sosedih, primernih posodah, gnojenju in zemlji, ki je primerna za gojenje paradižnika v vrtu in posodah.

Bali – otok večnega poletja Arhipelag Indonezijskega otočja leži tisoč kilometrov južno od ekvatorja, velik je le za četrtino Slovenije, poraščen z pragozdom, prenaseljen z malimi Indonezijci, namakan z potočki iz jezer izpod tritisoč metrskega vulkana Agung, in obkrožen z oceani. Na letališču južno od Denpasarja pristajajo letala s turisti z vseh celin. Neutrudni taksisti čakajo na stranke s starimi japonskimi kripami, in jih razvažajo na vse strani proti Ubudu, Bangliju , proti Lovini na severu in pa na bele peščene plaže proti Candi Dasi na jugovzhodno stran otoka.

Vetrovna Babna Gora V Polhograjski dolini se z glavne cestne povezave, če prihajate iz Ljubljane, v vasi Belica levo odcepi cesta čez Gradaščico in se v nekaj ovinkih povzpne v bližnje raztreseno naselje s precej neobičajnim imenom - Babna Gora. Ime je menda dobilo po pogumnih ženskah. Nad vasjo in Babčarjevo domačijo se dviguje skalni osamelec Babčarjev tabor, na katerem naj bi bilo v času turških vpadov zatočišče domačinov, predvsem žensk in otrok. Med enim izmed napadov naj bi ženske pregnale Turke s polivanjem smole in vrele vode ter metanjem kamnov. Zato so prvotnemu imenu vasi Gora dodali še Babna ...

Upokojenski bančni računi Zadnje čase številne banke oziroma hranilnice v svojih oglaševalskih sporočilih nagovarjajo upokojence za odprtje tako imenovanih upokojenskih računov. Ti naj bi služili prav potrebam upokojencem, predvsem pa naj bi bili za razliko od ostalih, klasičnih računov, tudi ekonomsko ugodnejši, zato bomo v tem prispevku prikazali osnovne značilnosti teh računov in njihove eventualne prednosti oz. slabosti.

Velikonočnice ali kosmatinci    Tokratni pomladni zapis bodi namenjen izključno kosmatincem ali velikonočnici, kar sta najbolj uveljavljeni imeni za rastlinski rod, ki je pri nas v naravi ogrožen, zato pa je dovolj možnosti za gojenje in občudovanje vrtnih različkov. Ti so vzgojeni po vrtnarijah, po svoji barvni in oblikovni pestrosti pa presegajo one iz prvotnih rastišč. Le mimogrede bodi omenjeno, da nekateri rečejo velikonočnica tudi bergeniji, ki je pogosta trajnica naših vrtov in tudi cveti ob največjem pomladnem krščanskem prazniku.

Spomladansko pospravljanje Spomladi se lotimo pospravljanja, ker želimo stanovanje urediti in očistiti. Pri tem ne moremo mimo shranjevalnih površin. To so razne visoke in nizke omare, police v shrambi in kleti, pa vsi tisti zaboji, v katere pospravimo reči, ki jih potrebujemo le včasih in morda nanje sčasoma tudi pozabimo. Garderobne sobe se pri nas pojavljajo v novogradnjah šele v zadnjih letih, so pa še kako dobrodošle. So namenski prostor, običajno ob spalnici, kjer imamo vso garderobo pregledno urejeno in pospravljeno v enem prostoru.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

IZ KOŠKA ROČNIH DEL 2

Kultura

Prostozidarstvo – bratstvo za harmoničen svet? Že dolgo ni bilo za kako razstavo pri nas tako veliko zanimanja, kot je za razstavo Skrivnost lože. Prostozidarstvo na Slovenskem. Prostozidarstvo je bilo vedno pod strogim očesom javnosti, pogosto ga povezujejo s politiki, zarotniki, tistimi, ki bi radi vladali iz ozadja. Kritizirali, obtoževali in celo prepovedali so ga številni politični sistemi, fašizem, nacizem, komunizem, v novejšem času tudi islamizem, nenaklonjena mu je bila tudi cerkev, saj je papež Klement XII. že leta 1738 obtožil prostozidarje krivoverstva, čeprav jih danes cerkev ne napada več. Po padcu Berlinskega zidu se je svobodni duh prostozidarstva vrnil v srednje in vzhodnoevropske države, tudi v Slovenijo. Ker pa je glavna lastnost prostozidarjev, kot poudarjajo sami, to, da delajo dobro, hkrati pa molčečnost, je razumljivo, da je sumov izjemno veliko, skrivnosti, ki burijo domišljijo, še več, zato bomo poskušali predstaviti gibanje, ki ima večstoletno zgodovino.

Spomladanske težave z zajedavci Ko se temperature dvignejo nad pet stopinj, žal oživijo tudi klopi, ki že težko čakajo na prve gostitelje. Klopi so tudi pri živalih prenašalci resnih bolezni, v našem geografskem področju sta razširjeni predvsem borelioza in erlichioza. Psi so še posebej izpostavljeni okužbam, saj na sprehodu radi pokukajo za vsak grmiček in vtaknejo smrček v živo mejo, ker je njihova telesna temperatura višja od človeške, pa jih imajo klopi še raje.

Oče je harmoniko vrgel v peč »Najpomembnejša odskočna deska pri igranju so ljudje, občinstvo. Če ustvariš skladbe, ki so jim všeč, si uspešen na tem področju. Bistveno je, da te ljudje sprejmejo. Nam se je celo zgodilo, da so našo skladbo »Skupaj za vedno« kar sami poslušalci preimenovali v »Žena ob tebi sem srečen«, pravi Rudi Poljanšek, vodja ansambla Bratje Poljanšek iz Tuhinjske doline.

DRUŽENJE APRIL

Stoletniki – pristni pričevalci preteklega časa Znanstveniki po vsem svetu se ukvarjajo z dolgotrajnimi in dragimi raziskavami, da bi našli ključ do dolgoživosti, dejansko pa bi se morali usmeriti v proučevanje življenjskega sloga ljudi, ki so v visoki starosti ohranili svoje telesno, duševno in socialno zdravje, pravi poznavalec stoletnikov dr. Blaž Podpečan.

Za narodov blagor

NOVICE OD VSEPOVSOD

Večgenaracijski centri za manj socialne izključenosti Od začetka leta se po slovenskih krajih odpirajo večgeneracijski centri, vseh bo kar 15. Pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in z večinskim sofinanciranjem iz Evropskega socialnega sklada je namreč zaživel že nekaj let prej zamišljeni projekt. Pravzaprav gre za razširjen že uveljavljeni koncept dobre prakse. Delno ga financira država, v manjšem delu pa tudi lokalne skupnosti.

Vozniško menjaj za krožnik rezancev Japonska se spopada z najhitrejšim naraščanjem starejših, kar državi prinaša vrsto problemov. Zdravstveno hiranje se s staranjem stopnjuje, na Japonskem, kjer je lokalni javni promet izgubil boj z zasebnim, so ceste preplavljene s starejšimi vozniki. Oskrbovalni centri so v mestih, tja je treba vsaj tu ali tam, najlaže gre z osebnim avtomobilom. Ti vozniki slabo slišijo in vidijo, na dogajanje se odzivajo z upočasnjenim reakcijskim časom. Številni med njimi imajo kognitivne težave in bi se že zdavnaj morali odpovedati vozniškemu dovoljenju. Posledica so upočasnjen promet in številne nesreče.

Učimo se lepih stikov  z ljudmi Lepi in dovolj pogosti stiki starejših z mlajšimi in med seboj prinašajo dve veliki koristi: v starosti nismo osamljeni in ko obnemoremo, imamo največ možnosti za humano pomoč pri oskrbi. Kaj nam povedo slovenski raziskovalni podatki o lepih stikih starejših z vsemi tremi generacijami?

Kaj starejši radi oblečemo? Sogovornike smo spraševali o ponudbi konfekcije za malo manj mlade.

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media