Za generalnega direktorja ponovno imenovali Marijana Papeža
Na seji sveta Zpiza 27. februarja je bil za generalnega direktorja zavoda ponovno imenovan dosedanji direktor Marijan Papež. Razpravljali pa so tudi o poslovanju zavoda v preteklem letu in pozitivno ocenili poročilo, ki ne omogoča upravljanja le organom, temveč tudi drugim, še zlasti Državnemu zboru RS, Vladi RS in pristojnim ministrstvom, temeljit vpogled v poslovanje na različnih področjih. V poročilu ni prikazano le stanje v lanskem letu, temveč tudi trendi za daljše časovno obdobje, kar omogoča, da lahko ugotovimo, kako učinkuje zadnja pokojninska reforma (ZPIZ-2) in ali so predlagane rešitve učinkovite.
Zavod je preteklo poslovno leto končal z izravnanimi dohodki in odhodki v višini 5.035.177.061 evrov. Če primerjamo to poslovno leto z letom 2015, lahko ugotovimo, da so bili skupni dohodki in odhodki nominalno višji za odstotek, realno pa za 1,1 odstotka. Že ta podatek kaže, da ZPIZ-2 deluje.
Dohodki naraščajo
Na strani dohodkov se nadaljuje pozitivni trend, saj v strukturi dohodkov naraščajo dohodki od prispevkov za socialno varnost. V primerjavi z letom 2015 so se povečali kar za 2,7 odstotka. Takšno zvišanje je imelo za posledico znižanje transfernih dohodkov (iz proračuna), in to za 2,6 odstotka. Razveseljivo je, da je precejšen delež dohodkov prišel iz študentskega dela. Študentje so lani v pokojninsko blagajno prispevali skoraj 60 milijonov evrov. Osnova, od katere so bili plačani ti prispevki, je znašala skoraj 246 milijonov evrov (v letu 2015 skoraj 214 milijonov evrov), kar kaže, da ne gre za majhna sredstva, to pa bi lahko politiki dalo misliti, da je treba nekaj narediti v smeri učinkovitejšega pravočasnega zaposlovanja mladih. Študentje so lani pridobili v povprečju 2 meseca in 25 dni zavarovalne dobe (v letu 2015 nekoliko manj).
K omenjenemu poslovnemu uspehu je nedvomno prispevalo tudi dejstvo, da se je v letu 2016 povečalo število zavarovancev, in to kar za 1,8 odstotka. Ni pa razveseljiva tista tabela, ki prikazuje povprečno pokojninsko dobo mladih zavarovancev v starosti od 15 do 34 let. Če primerjamo leti 2002 in 2016, lahko ugotovimo, da se je bistveno znižalo število mladih zavarovancev v vseh starostnih strukturah. Leta 2002 je še znašalo 294.384, leta 2016 pa le še 230.584, torej se je zmanjšalo skupaj za 63.800 zavarovancev. Tudi povprečna pokojninska doba mladih zavarovancev se je v tem času pomembno znižala.
V strukturi skupnih odhodkov prevladujejo odhodki za pokojnine, ki so znašali 84,3 odstotka, takoj za njimi so prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev – 7,6 odstotka, sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti – 4,4 odstotka, nadomestila iz invalidskega zavarovanja – 2,9 odstotka. Drugi odhodki so več kot skromni, saj tudi stroški za delovanje zavoda znašajo le 0,8 odstotka.
Najnižja rast upokojencev v zadnjih 20 letih
V letu 2016 je bilo mesečno povprečno 613.683 uživalcev vseh pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je za 1665 uživalcev oziroma 0,3 odstotka več, kot jih je bilo v povprečju leta 2015. To je najnižja rast v zadnjih 25 letih. Uživalcev starostnih pokojnin je bilo 435.339 oziroma za 0,8 odstotka več kot v letu 2015. Decembra 2016 pa je bilo uživalcev starostne pokojnine v primerjavi z decembrom 2015 več za 3230 oziroma 0,7 odstotka. Obe stopnji rasti sta najnižji v zadnjih 20 letih. Omenjene stopnje kažejo na učinke ZPIZ-2 pri prilivu novih uživalcev starostnih pokojnin, saj so se močno zaostrili pogoji za pridobitev pravic do pokojnine.
Spodbuden je tudi podatek, da se je razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povečalo, saj je znašalo 1,45 (1,43 v letu 2015). K temu nedvomno prispevajo predvsem uspehi našega gospodarstva, ki si skupaj s politiko prizadeva za odpiranje novih delovnih mest in zmanjševanje brezposelnosti. Omeniti pa kaže tudi tiste rešitve ZPIZ-2, ki spodbujajo zavarovance, da tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev še naprej ostanejo delovno aktivni.
Glede gmotnega položaja so v razpravi člani sveta ponovno opozorili, da se je vse od leta 2008 naprej slabšal, premik pa je končno narejen v letu 2016, saj je prvič doseženo realno povečanje pokojnin. Naj omenim le starostne pokojnine, katerih realna rast v primerjavi z letom 2015 znaša 0,6 odstotka. To povečanje pa nikakor ne more izničiti dejstva, da so pokojnine vse od leta 2010 realno padale. Svet zavoda bo o gmotnem položaju upokojencev poglobljeno razpravljal predvidoma na aprilski seji.
Kljub višji ravni povprečnih pokojnin v letu 2016 pa je bilo razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo nižje kot v letu 2015.
Kar zadeva upokojevanje, naj omenim še, da v letu 2016 med novimi uživalci starostne pokojnine prevladujejo tisti, ki so pravico uveljavili po ZPIZ-2. Takih je bilo 79 odstotkov vseh novih uživalcev starostne pokojnine v letu 2016.
Matična evidenca zavarovancev in reševanje zahtevkov
Za odločanje o zahtevkih zavarovancev za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so izredno pomembni podatki, s katerimi razpolaga matična evidenca zavarovancev. Zato je prav tej evidenci zavod tudi v letu 2016 posvetil izredno pozornost in tako dosegel, da je popolnost podatkov konec leta 2016 znašala že 96 odstotkov (konec leta 2015 94,5 odstotka).
Tudi glede reševanja zahtevkov je zavod presegel zastavljene cilje, kar je spodbudno zlasti ob dejstvu, da se je obseg njegovega dela povečal zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS v zvezi z delnicami in novele ZPIZ-2B. Spodbudno pa je tudi to, da mu je uspelo nekoliko povečati število zaposlenih, ki je konec leta znašalo 795. Število zaposlenih se je namreč zaradi interventnih državnih ukrepov od leta 2007 (853) do 2015 (787) zmanjšalo za 66.
K uspešnemu delu zavoda nedvomno prispeva tudi digitalna preobrazba zavoda, ki ji zavod v zadnjem obdobju posveča intenzivno skrb. To potrjuje tudi podatek, da je delež digitaliziranih poslovnih procesov temeljne dejavnosti že presegel 60 odstotkov, kar je prineslo zmanjšanje tiskanja več milijonov listov.
Naj omenimo še zanimiv podatek, da je zavod v preteklem letu upravičencem nakazal skupno 10.299.398 pokojnin in drugih denarnih prejemkov, kar je za 0,4 odstotka več kot leta 2015. Zavod je s spodbujanjem prejemnikov pokojnin k odpiranju osebnega bančnega računa za nakazilo pokojnin pomembno zmanjšal število nakazil prek poštne dostave, v primerjavi z letom 2015 kar za 8,7 odstotka.
Sedanjemu generalnemu direktorju Marijanu Papežu se 11. aprila izteče štiriletni mandat. Na razpis za novega generalnega direktorja so se javili trije kandidati. Svet zavoda je za generalnega direktorja za naslednji mandat soglasno izvolil dosedanjega, to je Marijana Papeža, kar je bilo pričakovano, saj je na tej seji od sveta za delovno uspešnost prejel oceno odlično.
