Paradižnik lahko raste tudi na balkonu
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Sadike paradižnika začnemo saditi v rastlinjake že v aprilu, v tem času jih sadimo tudi v večje lonce, ki jih imamo na zastekljenih balkonih, na vrt pa jih posadimo šele v maju. Tokrat bomo spregovorili o dobrih sortah, dobrih in slabih sosedih, primernih posodah, gnojenju in zemlji, ki je primerna za gojenje paradižnika.
Premer lonca za sajenje paradižnika naj bo 60 centimetrov. Za nemoten razvoj močnega koreninskega sistema naj bo tudi prav toliko globok. V dovolj veliki posodi bo tudi manj težav z zalivanjem. Postavitev na balkonih in terasah bo precej lepša, če bomo izbrali glinene lonce namesto plastičnih. Še preden damo zemljo v lonec, na dno posujemo 5-centimetrsko plast drenaže. To naredimo z glinenimi materiali ali peskom. Čez to plast položimo »filc«, ki poskrbi za to, da zemlja ne zamaši odprtin za odtekanje vode. Za sajenje paradižnika izberemo zemljo, ki jo najdemo v vrtnarskih trgovinah. Običajno je to zemlja, ki je namenjena vzgoji paradižnika in druge zelenjave.
Sadike posadimo v toplo zemljo
Paradižnik lahko v rastlinjak sadimo že v sredini aprila. Na toplejših območjih tudi prej. S sajenjem na prosto je v osrednjem delu Slovenije treba počakati do sredine maja. Takrat se dnevne temperature gibljejo pod 20 stopinjami Celzija, nočne pa ne padejo pod 10 stopinj. V primeru tople pomladi ga lahko sadimo tudi po 1. maju. Vendar v tem primeru tvegamo, da ga »prehladimo«. Če paradižnik posadimo v prehladno zemljo, prvi cvetovi odpadejo. Zemlja, v katero presajamo, naj ima 14 stopinj Celzija. Prav tako ne presajamo prevelikih sadik. Paradižnik, ki je podvržen temperaturnemu stresu, ima poleti več težav z boleznimi. S prehitrim sajenjem v hladna tla sadike zastanejo v rasti, korenine se ne razvijejo, več težav imamo tudi z boleznimi in škodljivci v poletnem času, saj sadika ni v optimalni kondiciji. V sadilno jamo, tudi na vrtu, dodamo liter zemlje na sadiko. Uporabimo zemljo, ki je primerna za gojenje paradižnika in druge zelenjave. Tako se bolje ukorenini. Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Paradižniku na vrtu in v posodah zagotovimo dobre sosede. Tako bo tudi pridelek boljši. Med dobre sosede spadajo: motovilec, radič, peteršilj, solata, listna zelena, špinača, bazilika, ognjič, timijan, drobnjak, koper, kapucinke. Slabi sosedi pa so: grah, krompir, sladki komarček, zelje, jajčevec, kumina, rdeča pesa, pelin.
Gnojenje in sorte paradižnika
Za gnojenje paradižnika v posodah, visokih gredah in manjših površinah uporabimo organsko gnojilo drobnejše granulacije (npr. biognojilo za paradižnik in druge plodovke). Gnojilo vmešamo v posodo ali dodamo ob sajenju v sadilno jamo. Na večjih gredicah uporabimo konjski gnoj v obliki pelet in ga vdelamo v zgornji sloj tal. Konjski gnoj v peletih je brez semen plevelov in bolezenskih klic. Tako bo na vrtu manj strun. Ta škodljivec je pogostejši na vrtovih, ki so gnojeni samo s hlevskim gnojem. Takoj po sajenju in mesec dni po presajanju poskrbimo za dognojevanje s tekočim organskim gnojilom za paradižnik in zelišča. To gnojilo zmešamo z vodo in zalijemo rastlino.
In še nekaj dobrih sort z obsežnega seznama. V posode sadimo nižje in grmičaste sorte paradižnika. Priporočene sorte so balkonzauber, ki zraste približno 50 cm v višino, rio grande, ki ga uvrščamo med pelate, in sorta češnjevca črni čeri. Na vrt presajamo odporne sorte in hibride. Izberemo lahko belmonte sel, radeh in super sladki rdeči češnjevec supersweet 100.
