Odprt arhiv za vse obiskovalce

Učimo se lepih stikov  z ljudmi

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

apr. '17

STARANJE V SLOVENIJI

Lepi in dovolj pogosti stiki starejših z mlajšimi in med seboj prinašajo dve veliki koristi: v starosti nismo osamljeni, in ko obnemoremo, imamo največ možnosti za humano pomoč pri oskrbi. Kaj nam povedo slovenski raziskovalni podatki o lepih stikih starejših z vsemi tremi generacijami?

Terenska raziskava o tem, kaj potrebujejo, kaj zmorejo in hočejo nad 50 let stari prebivalci Slovenije, nam pove tudi, koliko lepih stikov ima 750.000 slovenskih ljudi te starosti z mlado generacijo svojih odraščajočih vnukov, koliko s srednjo generacijo svojih odraslih otrok in koliko med seboj s svojo generacijo. O tem smo jih spraševali s tremi vprašanji. Prvo se je glasilo: Pred koliko časa ste imeli lep osebni stik in pogovor s kakim mladim človekom, ki je star od 15 do 25 let? Z drugim vprašanjem smo želeli izvedeti, kdaj so se nazadnje lepo pogovarjali z osebo, ki je stara od 25 do 60 let, in s tretjim, kdaj z osebo, ki je stara nad 60 let.

Obdelani podatki dajejo naslednjo sliko o lepih stikih in pogovorih:

  • z mladimi je bil pred povprečno 26 dnevi – torej enkrat mesečno,
  • s srednjo generacijo pred povprečno 9,3 dneva – skoraj tedensko,
  • s svojo generacijo starejših pred povprečno 129 dnevi – trikrat letno; ljudje po 50. letu starosti imajo torej daleč najmanj lepih stikov z vrstniki.

Slika marsikoga preseneti. Ali nimajo starejši največ stikov med seboj, tako doma z zakoncem kakor zunaj z drugimi? Tudi raziskave kažejo, da imajo ljudje največ stikov s svojo generacijo. Nekatere preseneča odgovor, da so stiki kar pogosti z mladimi med 15. in 25. letom; babice in dedki so veliko s predšolskimi in osnovnošolskimi vnuki, mladostniki pa težko najdejo skupni jezik s starejšimi in prav tako oni z mladimi. Kaj nam torej povedo ti raziskovalni podatki?

Domači so steber dolgotrajne oskrbe

Raziskave po navadi iščejo, koliko stikov imajo starejši ljudje s svojci in kako oddaljeni so ti od njih. Ti podatki so pomembni za vpogled v to, kako bo v prihodnje z možnostmi za oskrbovanje onemoglih. Zaradi staranja številne povojne generacije se bo namreč več kakor podvojil delež ljudi, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih dejavnostih – s sedanjih štirih odstotkov prebivalstva bo narasel na desetino. Kdor nima stikov z mlajšimi, ko je še pri močeh, lahko računa samo na poklicno oskrbo na domu ali v ustanovi. Tiste tri četrtine, ki jih oskrbujejo domači, so jih imele že pred onemoglostjo.

Stiki z domačimi so tudi danes glavni steber za vzdržnost in kakovost sistema dolgotrajne oskrbe. Slovenska politika in uprava ga pravkar pripravljata. Nemci so ga leta 2008 po petnajstih letih izkušenj že dopolnili tako, da bolj upoštevajo domačo oskrbo in uvajajo nagrajeno sodobno prostovoljstvo. Upajmo, da bodo slovenski pripravljavci zakona o dolgotrajni oskrbi upoštevali izkušnje drugih po Evropi.

Kaj pa, če ne bom potreboval pomoči in oskrbe? S tem se radi tolažimo. Tudi v tem primeru so medčloveški stiki enako pomembni. Starejša generacija v razvitem svetu najbolj trpi zaradi osamljenosti. Občutek, da nikomur nič več ne pomeni, da nikogar ne zanima, kar star človek ve in zna, kar je doživel in naredil, greni življenje več starejšim ljudem kot pa materialno pomanjkanje ali bolezen.

Skupna rešitev za humano oskrbo in polno sprejetost starejših v družbi so medčloveški stiki z vsemi tremi generacijami. Pa ne kakršni koli, ampak lep osebni stik in lep pogovor ali sodelovanje. Zato smo v raziskovalnem vprašanju poudarili prav to. Starejši pri srečanjih radi jamramo, kritiziramo, smo sitni in živčni. Če to počnemo pri stiku z mlajšim človekom, bo malo potrpel, nato pa čim prej odšel po svoje in se nas v prihodnje izogibal. Starejši smo pri medsebojnem pogovoru tega bolj navajeni, toda ko se razidemo, si mislimo svoje – s tem ni prijetno, je zmeraj nezadovoljen, kar naprej goni svojo.

Kdaj imamo po stiku z nekom prijeten občutek?

Če je bila vsebina pogovora lepa, pozitivna, spodbudna, svetla ali koristna. Ta je naredila prijetno vzdušje. Če me je poslušal z zanimanjem, me ni prekinjal z zanikanjem ali omalovaževanjem tega, kar sem rekel. In če sem jaz slišal, kar je povedal, in z veseljem sodeloval pri njegovi pogovorni vsebini.

Tudi v tretjem življenjskem obdobju se je torej dobro učiti lepih stikov z ljudmi. Z vsemi tremi generacijami. Za lep razvoj sožitja je dobro tedensko nameniti eno uro lepemu stiku z mladim človekom, eno uro s človekom v srednjih letih in eno uro s starejšim človekom. Ko rečemo lep stik, mislimo na prijeten pogovor ali dobro sodelovanje, kjer pride pet lepih vsebin in doživetij na eno temno.

Glede lepih stikov starejših s srednjo generacijo je naša raziskovalna slika kar ugodna. Najbolj nas kličejo po lepših, prijetnih in spodbudnih pogovorih medsebojni stiki med nami starejšimi. Tega se je mogoče naučiti, ne pa z lahkoto. V isti raziskavi izražajo starejši veliko volje do učenja lepšega sožitja. Dobro je usmeriti svoje sile v zavestno učenje lepših stikov tudi z vrstniki.

Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media