Vozniško menjaj za krožnik rezancev
Japonska se spopada z najhitrejšim naraščanjem števila starejših, kar državi prinaša vrsto problemov. Zdravstveno hiranje se s staranjem stopnjuje, na Japonskem, kjer je lokalni javni promet izgubil boj z zasebnim, so ceste preplavljene s starejšimi vozniki. Oskrbovalni centri so v mestih, tja je treba tudi kdaj pa kdaj iti, najlaže gre z osebnim avtomobilom. Ti vozniki slabo slišijo in vidijo, na dogajanje se odzivajo z upočasnjenim reakcijskim časom. Številni med njimi imajo kognitivne težave, zato bi se že zdavnaj morali odpovedati vozniškemu dovoljenju. Posledica so upočasnjen promet in številne nesreče.
A kaj storiti? Odvzem vozniške je za starejšega enako hud udarec kot izguba žene oziroma moža. Tudi če imata vozniško dovoljenje oba, mož in žena, postaneta močno depresivna, ko ostane eden izmed obeh brez vozniškega dovoljenja. To paru predstavlja predvsem izgubo samostojnosti in prostosti.
Zato so Japonci poskusili starejše voznike prepričati, naj sami vrnejo vozniško dovoljenje in ga zamenjajo za krožnik rezancev in popust pri naslednjih obrokih. Odziv je za zdaj bolj mlačen, kajti Japonec raje vozi, kot je. Slovenec menda tudi, če ne Janez Menart ne bi bil nekoč napisal:
Gospod se v lepem fičku pelje, v trebuhu melje kislo zelje. To je bil čas, ko si dobil vozniško dovoljenje, ki je veljalo tja do 80. leta starosti. Po osamosvojitvi je zakon izdajo dovoljenj omejil, po 75. letu je treba občasno po potrdilo o sposobnosti vožnje k zdravniku, po 80. letu pa podaljšujejo veljavnost dovoljenja (le) za eno leto.
Starejši vozniki počasnejši
Res je, da statistika v ZDA, na Japonskem in tudi pri nas kaže, da starejši vozniki povzročijo relativno manj nesreč kot mladi vozniki, vendar so za starejšega te nesreče hujše. Že šok ob prometni nesreči ima lahko nepredvidljive posledice predvsem na kognitivnem področju. Telesne poškodbe pa so zaradi krhkosti kosti skoraj po pravilu težke, če ne celo usodne. Vsega tega se večina starejših voznikov zaveda, zato vozijo počasi in previdno, kar po drugi strani povzroča zastoje na cestah in izgubljanje živcev mlajših voznikov.
Tem problemom se že nekaj let poskušajo izogniti Francozi in Italijani, tudi Španci že dolgo razpravljajo, ali ne bi raje vzbujali tolerance mlajših tako, da bi starejšim voznikom namestili posebne nalepke na avtomobile, na primer veliko črko S (seniorji), podobno kot jo imajo tisti, ki se šele učijo voziti (L). Starejši so užaljeni in se upirajo označevanju zaradi diskriminacije in poniževalnega označevanja.
Starejši vozniki veljajo na cesti za moteč in rizični element. Nekateri nimajo pravega občutka in so prehitri ali prepočasni, tudi njihovo zaviranje pred križišči je vprašljivo. Statistika kaže, da se starejši vozniki prepozno »spomnijo«, da bo v križišču treba zaviti, pri vključevanju na prednostno cesto pa precenijo širino »svojega« voznega pasu, pogosto po njem vijugajo ...
Ker je tudi na slovenskih cestah vse več starejših od 65 let, je Javna agencija RS za varnost v prometu (AVP) pripravila projekt Sožitje. Pri projektu so poleg ministrstva za infrastrukturo in generalne policijske uprave sodelovali še DARS in Zveza društev upokojencev Slovenije, Združenje FORTOX in drugi.
Kot je povedal Andrej Jus, ki je vodja tehnične komisije pri Zdusu, so se usposabljanja udeležili številni upokojenci iz vse Slovenije. Projekt je praktično in teoretično utrjeval znanje starejših voznikov, da bi ostali čim dalj časa mobilni. Učenje je pokazalo dobre rezultate, pravijo pri AVP.
Vožnja preprečuje demenco
Vožnja z avtomobilom velja poleg petja za najboljšo preventivno dejavnost v boju proti demenci, ugotavljajo zdravniki in svetujejo, naj starejši čim dalj časa vozijo avto: starejši voznik naj med vožnjo ne klepeta, naj ne posluša radia, ampak naj posveti vso pozornost cesti in dogajanju na njej. Naj si vzame čas in se večkrat ustavi, naredi nekaj telovadnih gibov in poskokov, pogleda v zelene travnike in čez obzorje, popije požirek ali dva vode in šele potem nadaljuje pot.
