Oče je harmoniko vrgel v peč

Prosti čas | apr. '17

DOBRE STARE VIŽE

Harmonika je večna sreča.

»Najpomembnejša odskočna deska pri igranju so ljudje, občinstvo. Če ustvariš skladbe, ki so jim všeč, ti je uspelo. Nam se je celo zgodilo, da so našo skladbo Skupaj za vedno poslušalci preimenovali v Žena, ob tebi sem srečen,« pravi Rudi Poljanšek, vodja Ansambla bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline.

Rudi Poljanšek se spominja, da je bila harmonika včasih celo premoženje. S starejšim bratom Danilom sta imela srečo, da je bil oče krojač, in ko je nekemu vaškemu godcu naredil obleko, sta se namesto plačila dogovorila, da mu prinese harmoniko, saj je videl, da sta krojačeva sinova navdušena nad glasbo. In sta se res hitro naučila igrati pesem Na planincah in podobne ljudske napeve. Všeč sta jima bila ansambla Beneški fantje in Avsenik. Toliko sta igrala na harmoniko, da je oče nekega dne harmoniko vrgel v peč. A ko je Danilo začel delati pri nekem mizarju, si je kmalu kupil harmoniko. Rudi se spominja, da je bila rdeča in da je stala 13 tisočakov. In potem se je začelo zares ...

Ansambel deluje že 45 let

Rudi in Danilo sta harmonikarja, a sta se oba naučila igrati tudi na bas in bariton. Pri ansamblu je Rudi sprva igral bas, kasneje, ko je šel Danilo na svojo glasbeno pot, pa si je spet oprtal diatonično harmoniko. In tako je ostalo do današnjih dni. Ansambel je nastal leta 1971 v neki gostilni, z bratoma Poljanšek sta bila v zasedbi še Janez Pavlič in Marjan Vrhovnik, kasneje se jim je pridružil še tretji brat Miro. Ansambel bratov Poljanšek je lani dočakal 45 let delovanja. 

Harmonikar Rudi Poljanšek je najpomembnejši član zasedbe tako pri ustvarjalnosti kot nastopanju pred občinstvom. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko še ni bilo toliko ansamblov, so igrali skoraj vsak konec tedna, tri dni in noči, kar je bilo tudi zelo naporno. V ponedeljek je bilo namreč treba iti v službo …

Kakšno glasbo so ansambli v tistih časih igrali za ples? »Tudi mi smo si jezike lomili z angleščino. Ko smo igrali na mladinskih plesih, smo v veliki meri igrali tudi zabavno glasbo, saj harmonika tedaj ni bila najbolj priljubljena. Danes pa bi lahko na zabavah igrali samo narodno-zabavno glasbo,« pove izkušeni mojster preigravanja domačih viž.

Za razvoj domačih ansamblov ter odmevnost in priljubljenost narodno-zabavne glasbe so bili pomembni tudi festivali domače glasbe. »Dobro je, da gre ansambel na kakšen festival, se pokaže ljudem in ga tudi strokovno ocenijo. Mi smo bili nekajkrat v Števerjanu, prejeli smo nagrado za najboljši trio s pevci, najlepši pa so spomini na nastop na ptujskem festivalu leta 1992, kjer smo za valček Najmlajši prejeli nagrado občinstva kot tudi strokovne žirije,« se pohvali. Spomini Rudija Poljanška na začetke glasbene poti so seveda povezani tudi z vzornikom Lojzetom Slakom. »Ko se je pojavil, so bili vsi drugi ansambli v njegovi senci. Samo njega sem oboževal, ga poslušal, verjetno se to malo pozna tudi v naših skladbah,« pravi.

Kromatična harmonika

A Rudi ni le harmonikar, saj ga žgečka tudi raziskovalna žilica. Zanimajo ga različne harmonike, diatonične, kromatične in še kakšne. In tako je nekega dne razmišljal, kako bi naredil harmoniko z vsemi duri, samo da bi bila na videz in po zvoku diatonična. Tako je začel sodelovati z dvema mojstroma izdelovanja harmonik in po kar dolgih letih je dobil prvi izvod nove harmonike, ki je ravno tako velika kot diatonična, ima pa tudi vse potrebne basovske tipke, ducat jih je. »A najhuje pri tem je bilo, da sem se zaradi kromatičnosti moral igranja na harmoniko učiti spet od začetka. Prijatelji glasbeniki so se čudili, zakaj se tega lotevam pri teh letih. A kaj se ne bi, če me pa veseli! Čeprav se mi nekateri smejijo, mislim, da je to harmonika prihodnosti. Ime za to harmoniko pa sem si izmislil kar sam, to je diaton-krom. Takšna harmonika je za ansamble krasna, z njo odpadejo številne težave. Recimo, ko ustvarjajo novo skladbo in pevec ne more tako visoko peti, pol tona nižje harmonike pa ni. Pri teh harmonikah pa te težave ni,« se razgovori o rečeh, ki mu zadnja leta prinašajo največ veselja in zadovoljstva.

 Drago Vovk


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media