Odprt arhiv za vse obiskovalce

Za nove upokojence višje pokojnine

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '17

Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več tako imenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, uveljavljenimi v različnih obdobjih. To so zagotavljali tako prejšnji kot tudi nekateri pred njim veljavni predpisi. Kazala se je v višini pokojnin, odmerjenih od pokojninskih osnov, izračunanih na podlagi približno enakih plač ali zavarovalnih osnov, za enako dolgo pokojninsko dobo v različnih letih. Take pokojnine se – kljub različnim datumom odhoda v pokoj – med seboj niso bistveno razlikovale. Čas upokojitve tedaj ni igral pomembnejše vloge, saj je bil sistem v tem pogledu nevtralen. Razlike na ravneh pokojnin so pogojevale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, izvirajoče iz njihovih plač in zavarovalnih osnov, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, dolžine dopolnjene pokojninske dobe ter sistemskih spodbud, pogojenih z odlaganjem upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.

Nova zakonska ureditev v tem pogledu ni več nevtralna. Določitev datuma upokojitve lahko zato igra pomembno vlogo. Praviloma naj na novo uveljavljene pokojnine ne bi zaostajale za že uveljavljenimi. Vseeno pa so seveda mogoča tudi odstopanja od tega pravila.

Kot je mogoče ocenjevati na podlagi do zdaj znanih in objavljenih statističnih podatkov, bodo lahko letos na novo uveljavljene pokojnine, upoštevaje njihovo višino, za večino upravičencev ugodnejše, kot bi bile, če bi se ti za upokojitev odločili že v preteklem letu (pod pogojem, da so že tedaj izpolnjevali predpisane pogoje). Morebitna višja raven teh pokojnin ne bo le posledica okoliščin, na katere lahko vplivajo zavarovanci, temveč tudi veljavnega sistema. Zavarovanec z odlaganjem upokojitve podaljšuje zavarovanje in dopolni daljšo pokojninsko dobo in tako ob odmeri pokojnine doseže višji odstotek odmere in možnost njene odmere od pokojninske osnove, v katero je šteto tudi povprečje mesečne osnove iz predhodnega leta. Sistem pa je naravnan tako, da zagotavlja izračun pokojninskih osnov z višjimi valorizacijskimi količniki od veljavnih v predhodnem letu, če se je povprečna plača, izplačana zaposlenim v tem letu, zvišala. Po uradnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je za leto 2016 izplačana povprečna bruto plača v primerjavi s predhodnim letom zvišala. Zato bodo letos veljavni valorizacijski količniki višji, višje bodo praviloma pokojninske osnove, posledično pa tudi pokojnine.

Pomembnejša pravila pri izračunu pokojninske osnove

Naj na kratko spomnimo na pomembnejša pravila, veljavna za izračun in odmero pokojnin. Tako starostno kakor tudi predčasno in invalidsko pokojnino odmerimo od pokojninske osnove. Izračunamo jo ob upoštevanju mesečnega povprečja osnov zavarovanca iz predpisanih let zavarovanja, od katerih je plačal prispevke za obvezno zavarovanje. Zavarovančevo mesečno povprečje osnove iz posameznega leta zavarovanja predstavlja njegova povprečna mesečna plača in/ali zavarovalna osnova, izplačana za to leto. Za izračun pokojninske osnove jo moramo predhodno zmanjšati za davke in prispevke, plačane od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, veljavni za posamezno leto. Letos tvori posamezno pokojninsko osnovo mesečno povprečje osnov iz katerih koli zaporednih 23 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej.

Leto zavarovanja, iz katerega lahko upoštevamo mesečno povprečje osnove za izračun pokojninske osnove, je le tisto koledarsko leto, v katerem so zavarovanci od plač ali/in zavarovalnih osnov plačali prispevke za najmanj šest mesecev in če je zavarovanec v tem letu dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

Če so bili za posamezno koledarsko leto prispevki za obvezno zavarovanje plačani za krajše obdobje kot šest mesecev, če v tem letu obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa ni mogoče pridobiti podatkov o njihovi višini, tako leto pri izračunu preskočimo. Zaradi tega pa se predpisano obdobje, iz katerega se morajo upoštevati mesečna povprečja osnov, nikakor ne skrajša, kot še vedno nekateri mislijo. Preskočeno leto moramo namreč dopolniti z mesečnim povprečjem iz prvega naslednjega ali naslednjih zaporednih koledarskih leti (če je bilo preskočenih več let), za katere obstajajo podatki, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Preskoki tako vplivajo le na zmanjšanje števila mogočih razpoložljivih pokojninskih osnov, od katerih lahko zavarovancu odmerimo pokojnino.

Pokojninsko osnovo le izjemoma tvori krajše obdobje, iz katerega so upoštevane povprečne mesečne osnove od letošnjih zaporednih 23 let zavarovanja, če zavarovanec ne razpolaga s tolikimi leti zavarovanja.

Zavarovanec, ki razpolaga z vsemi leti zavarovanja od vključno leta 1970 naprej, ima letos ob upokojitvi na voljo 25 različnih pokojninskih osnov. V upokojitvenem postopku zavod izdela njihove izračune po uradni dolžnosti in odmeri pokojnino od pokojninske osnove, ki zavarovancu zagotavlja po višini najugodnejši znesek.

V zvezi z izračunom pokojninske osnove velja omeniti še dve zakonski pravili. Prvo se nanaša na mesečno povprečje osnov iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Tega povprečja ni mogoče upoštevati. Po drugem pravilu pa prav tako ne osnov, od katerih so bili plačani prispevki za posebne primere zavarovanja in osnov, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe.

Valorizacijski količniki

Posamezna pokojninska osnova, od katere odmerimo pokojnino, je računsko enaka povprečnemu znesku, izračunanemu iz vsote povprečnih mesečnih osnov iz posameznih let zavarovanja, predhodno preračunanih z valorizacijskimi količniki. Valorizacijske količnike, veljavne v posameznem letu, moramo vsako leto na novo določiti. ZPIZ-2 namreč določa, da morajo ustrezati povprečni plači na zaposleno osebo v državi, izplačani za koledarsko leto pred letom, v katerem veljajo. Izračun je v pristojnosti ministra za delo, z njihovo višino pa mora soglašati tudi minister, pristojen za finance. Letos veljavni valorizacijski količniki še niso znani.

Upoštevaje objavljene statistične podatke o spremembah na ravni plač, izplačanih za leto 2016, ki po zakonu služijo za izračun valorizacijskih količnikov, ocenjujemo, da bodo letos veljavni ugodnejši od lanskoletnih. Iz poročila o gibanju plač za december 2016, ki ga je SURS objavil v Uradnem listu RS, št. 11 z dne 3. marca 2017, je razvidno, da je povprečna bruto plača, izplačana na zaposleno osebo za obdobje od januarja do decembra 2016, znašala 1.584,66 evra. Izplačilo za enako obdobje leto pred tem pa je znašalo 1.555,89 evra. Lansko povprečje je bilo tako višje za 1,8 odstotka. Povprečna stopnja davkov in prispevkov, ki so bili obračunani od plač v letu 2016, pomembna za izračun valorizacijskih količnikov, v času pisanja tega prispevka še ni bila objavljena. Ocenjujemo, da bo znašala približno 34,99. Če bo dejansko ugotovljena tolikšna stopnja, bodo letos veljavni valorizacijski količniki višji od lanskoletnih za okoli 1,7 odstotka.

Odmere novih pokojnin

Novi valorizacijski količniki bodo praviloma vplivali na višje pokojninske osnove in posledično tudi višje pokojnine večine letos upokojenih. Izjema bodo lahko le tiste pokojninske osnove, pri katerih bo zaradi zakonsko določenega podaljšanja obdobja, iz katerega upoštevamo povprečne mesečne osnove (za eno leto v primerjavi s predhodnim letom), vpliv višjih valorizacijskih količnikov presežen.

Upokojenim na začetku leta še ni mogoče izdati dokončnih odločb o priznani pravici do pokojnine. Tem upokojencem zavod izplačuje pokojnine na podlagi začasnih odločb. Dokončne odločbe bo izdal, ko bo razpolagal z vsemi elementi, potrebnimi za izračun in odmero novih pokojnin. V ta namen potrebuje nove valorizacijske količnike, višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunane od plač v preteklem letu, ter zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove. Višini zadnjih ugotavlja in objavlja zavod in bosta predvidoma znani še v tem mesecu. O njuni višini, višini nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pogojenih z njuno višino ter višino dela vdovske pokojnine, bomo poročali v naslednji številki revije.

Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media