Veliko pripomb na predlog zdravstvene reforme

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '17

Breda Podpečan, predstavnica upokojencev, je menila, da bi morali pokojninska in zdravstvena blagajna poiskati skupne točke sodelovanja.

Svet zavoda je 16. marca razpravljal o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo tudi na področje dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Zpiz pri pripravi predloga zakona ni sodeloval, čeprav je v javni razpravi tudi bela knjiga o predvideni reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker gre pri omenjenem zakonu za temeljit poseg v ureditev, ki je stara že 25 let, bi pričakovali, da bodo pri njegovem oblikovanju aktivno in konstruktivno sodelovali tudi tisti zavodi in organi, ki so jim s predlaganimi spremembami naložene nove naloge in finančne obveznosti. Zato ne čudi, da je bilo v dosedanji javni razpravi, kot je na seji v uvodu pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, danih že mnogo pripomb in predlogov in bo verjetno javna razprava podaljšana.

Nekateri člani sveta so tudi opozorili, da pri oblikovanju novega predloga zakona niso sodelovali ne delodajalci ne ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker gre za pomemben zakon, bi pričakovali, da bodo pripravljavci upoštevali resolucijo o normativni dejavnosti, ki jo je že pred leti sprejel državni zbor.

Trajna nezmožnost za delo

Pri predlaganih rešitvah, ki posegajo na področje delovanja Zpiza, ne gre samo za prenos nekaterih nalog, temveč tudi za novo finančno obremenitev pokojninske blagajne.

V sedanji zdravstveni ureditvi ni časovne omejitve glede bolniškega staleža. Po novi ureditvi naj bi imeli novo kategorijo trajnejše nezmožnosti za delo, ki bi spadala v delokrog Zpiza. Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bi ostala le začasna nezmožnost za delo, ki bi bila omejena na 12 mesecev oziroma 18 mesecev v okviru dveh let. Uvaja se nova kategorija, to je trajnejša nezmožnost za delo, o kateri pa naj bi odločal Zpiz. Nadomestilo za začasno nezmožnost za delo bi še naprej izplačeval ZZZS, nadomestilo za trajnejšo nezmožnost za delo pa Zpiz. Člani sveta so se strinjali s pripombami strokovne službe Zpiza. Kritično so ocenili ureditev, ker sploh ni jasno definirano, kaj je trajnejša nezmožnost za delo. Še zlasti nesprejemljiva pa je ureditev, ki ne določa postopka odločanja o tej kategoriji. ZPIZ-2, ki ureja odločanje o invalidnosti in vlogi izvedenskih organov na tem področju, sploh ne ureja te kategorije. Zato se zastavlja vprašanje, ali ne bo dosežen ravno obraten učinek, kot si ga želimo, to je spraviti bolniški dopust v razumne okvire. Kot kaže predlagana ureditev, gremo iz ene skrajnosti v drugo. V zvezi z bolniškim staležem se tudi zastavlja vprašanje, ali je sprejemljivo, da se tudi nadomestilo omejuje navzgor, vsekakor pa je sprejemljivo, da se določi spodnja meja, ki bo zavarovancu na bolniškem dopustu zagotavljala socialno varnost.

V zvezi z dosedanjimi postopki odločanja o bolniškem staležu so opozorili, da niso racionalni in učinkoviti. Glede na podatke, s katerimi je bil seznanjen Zpiz, so člani sveta soglašali, da bi morali prav celovitemu postopku posvetiti največjo pozornost, da bi dosegli njegovo učinkovitost in racionalnost, ne glede na to, ali ga bo izvajal ZZZS ali Zpiz.

Enotni medicinski izvedenski organ

Pripombe na zakon so imeli tako predstavniki upokojencev, sindikata in tudi delodajalcev.

Vodstvo Zpiza je v razpravi poudarilo, da si že dolgo časa prizadeva za ustanovitev enotnega medicinskega izvedenskega organa za področje socialnih zavarovanj. Ker smo pred pomembno zdravstveno in novo invalidsko reformo, je skrajni čas, da se pristopi k ustanovitvi enotnega medicinskega izvedenskega organa. Na tem področju so nas nekatere bivše republike že zdavnaj prehitele. Pri tem se je treba zavedati, da se oba zavoda, tako ZZZS kot Zpiz, že dolgo srečujeta s kadrovskimi problemi. Zelo težko je dobiti zdravnika izvedenca, ki bi se redno zaposlil v teh zavodih. Tudi v prihodnje bomo imeli velike težave, če ne bomo rešili problema, na katerega opozarja Zpiz, to je ureditev statusa zdravnika izvedenca. Njegov status zaposlitve v socialnih zavarovanjih je slabši kot na področju zdravstva. Ker gre za izredno odgovorno in pomembno družbeno funkcijo, bi morala tudi medicinska fakulteta posvetiti posebno pozornost medicinskemu izvedenstvu. Nujno je treba izenačiti status zdravnikov v socialnem zavarovanju s statusom zdravnikov v javnem zdravstvu in tako visoko usposobljenim strokovnjakom omogočiti prehod med tema dvema sistemoma. Ker je v pripravi tudi nov zakon o zdravstveni dejavnosti in zdravniški službi, je torej priložnost, da se to uredi in medicinsko izvedenstvo uvrsti med zdravstvene dejavnosti. Ne gre namreč prezreti, da se vloga in pomen medicinskega izvedenstva stalno povečujeta, v pripravi pa je tudi že dolgo zahtevana zakonodaja, ki naj bi uredila področje dolgotrajne oskrbe. 

Dodatno breme za pokojninsko blagajno

Strokovna služba Zpiza je grobo ocenila, da bi bile finančne posledice za pokojninsko blagajno zelo velike. Odhodki bi se povečali, dohodki pa zmanjšali. V strukturi odhodkov Zpiza so prav prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje upokojencev drugi po višini izdatkov. Znašajo 7,6 odstotka. Če bi bile sprejete predlagane rešitve, pa bi se povečali na 8,5 odstotka. Predlog zakona namreč predvideva povišanje sedanje prispevne stopnje s 5,96 odstotka na 6,56 odstotka bruto pokojnine. Prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje od neto pokojnine pa bi se povišala z 9,15 odstotka na 10,07 odstotka. Kar zadeva plačevanje tovrstnih prispevkov, so v razpravi ponovno poudarili, da je zdaj priložnost razmisliti o tem, ali ne bi ta prispevek ZZZS neposredno zagotavljal državni proračun. Pred letom 1992 pokojninska blagajna sploh ni plačevala prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje upokojencev in bi na ta način lahko prišli do čiščenja pokojninske blagajne, kar bi bilo tudi bolj transparentno z vidika pravic, ki jih zagotavlja na temelju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Kar zadeva nadomestilo za t. i. trajnejšo nezmožnost za delo, so poudarili, da ni mogoče realno oceniti finančnih posledic za pokojninsko blagajno, ker kategorija ni dorečena in se tudi ne ve, koliko časa naj bi sploh trajal ta bolniški stalež.

Ko ocenjujemo finančne posledice prenosa določenih nalog z ZZZS na Zpiz, pa ne smemo prezreti, da bodo nove zadolžitve nujno terjale tudi nove kadre, kar pa v predlogu zakona ni niti nakazano.

Ker nekatere predlagane rešitve iz predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pomembno posegajo na področje ZPIZ-2, so člani sveta poudarili, da bi se do njega moralo opredeliti tudi ministrstvo za delo. Svet Zpiza je sklenil, da bo s svojimi predlogi in stališči ter pripombami seznanil ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za finance in ZZZS.

O lanskem poslovanju Zavoda Vzajemnost

Jožica Dorniž, direktorica zavoda Vzajemnost

Člani sveta so tudi letos pozitivno ocenili poslovanje Zavoda Vzajemnost za preteklo leto. Ugotovili so, da si zaposleni močno prizadevajo za izdajanje kakovostne revije. V današnjih časih, ko se slovenski mediji borijo za naklado in svoj ugled, smo lahko zadovoljni, da mesečnik Vzajemnost dosega zavidljive rezultate. K temu nedvomno prispevate tudi vi, zvesti bralci, ki nas že več let radi prebirate. Ker Vzajemnosti ni mogoče kupiti v prosti prodaji, prejemajo jo le naročniki, bomo veseli, če nam boste še naprej pomagali širiti krog zadovoljnih bralcev.

A. T. 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media