Z majhnimi stroški pridelati veliko in dobro

Prosti čas | apr. '17

V času zategovanja pasov smo se navadili sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun. Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega naj bodo še cenovno ugodna, kakovostna in seveda bio. Ta beseda postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo, kaj bi z njo. 

Ljudje nam pogosto postavljajo vprašanja. Ali je hrana še bio, če uporabim mineralno gnojilo? Če uporabim brikete, je pridelek še bio? Bodo rastline zdrave? Moram priznati, da so to res težka vprašanja, če želim odgovoriti argumentirano in na podlagi dejstev. Kje naj začnem? Najbolje pri stanju nič. Torej, če vrta ali njive nič ne gnojimo.

Pomembno se je zavedati naslednjega dejstva: s plodovi ali gomolji in listi rastline, torej s pridelki, odnesemo z vrta dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in tudi druga mikrohranila, kot so železo, bor, cink, baker itd. Če to delamo vsako leto več let zapored, bomo zemljo osiromašili teh hranil. Pridelek bo vsako leto slabši, piškav in bolan. Na zemlji bo začel rasti mah. Naše delo bo vsako leto manj uspešno in tudi pobrani pridelki ne bodo imeli vsega, kar mora dobiti naše telo.

Nahranimo osiromašena tla

Kaj se zgodi, če vse te elemente vrnemo v obliki mineralnih hranil? Rastline bodo rasle nekaj let, tudi pridelek bo na začetku dober, toda zaradi pomanjkanja organskih snovi (listja, šote itd.) bo zemlja postajala zbita in slabo rodovitna. Spet se bo pojavil mah. Tokrat zaradi zakisanosti tal, ki jo povzroči pretirano gnojenje z mineralnimi gnojili in pomanjkanje organske mase. Več bomo trosili mineralnih hranil in nič drugega, slabše bo. Ne želim vas strašiti, saj je pametna uporaba hranil v obliki mineralnih gnojil kar pravilna. Pametna pa je tista uporaba, ki vrne zemlji tisto, kar smo ji s pridelkom vzeli. Nič več. Mi pa prav tu po navadi delamo napako in trosimo preveč ali pa nič. Ni zastonj naš rek, ki pravi, da delajmo po zdravi kmečki pameti. Ker so ta gnojila koncentrirana, so po navadi zelo kisla ali pa zelo bazična. Oboje poruši ravnotežje v zemlji. Zemlja tako postane prekisla. Rastline pa najbolje uspevajo v rahlo kislih tleh, torej tik pod nevtralnim območjem (pH 6,5). V osrednji Sloveniji je zemlja že po naravi takšna. Na obdravskem območju in Prekmurju je zemlja bolj kisla, vrednost pH je okoli 5,5 do 6,5. Zato moramo ta tla apniti ali pa dodajati kalcij z gnojili, ki ga vsebujejo.

Če potresemo po vrtu samo hlevski gnoj, smo dodali veliko organske mase in dušika. Rezultat bo naslednji: rastline bodo bujno rasle, cvetele, toda cvetovi bodo odpadali, stebla bodo postala vitka, svetlo zelena, pojavile se bodo bolezni in že malo uši bo rastlino uničilo, ker ta postane neodporna. Plodovi, kar jih ostane, bodo hitro zgnili in propadli. Zakaj? Ker zemlji nismo vrnili še fosforja in kalija ter mikroelementov.

Pomembni sta količina in kakovost

Iz zgoraj zapisanega lahko ugotovimo, da nikoli ni dobro delati enostransko. Neizpodbitno in dokazano dejstvo v prehrani rastlin je naslednje: rastlina vzame samo toliko posameznega hranila, kolikor je v zemlji tistega z najnižjo vsebnostjo. To pa je spet enostransko in neučinkovito, saj druga hranila ostanejo neizkoriščena in dejansko onesnažujejo zemljo. Torej je še kako pomembno, s čim gnojimo in koliko. Če vrtnarimo že dalj časa, vemo, s čim smo gnojili pretekla leta, kakšen pridelek smo imeli, ali je bil zdrav in obilen ali slab in bolan. Na podlagi tega lahko brez kakršne koli analize določimo, s čim gnojiti letos in v prihodnje. Seveda je bolje imeti analizo zemlje pri roki, tako smo lahko bolj natančni, toda tudi zgornji postopek je uporaben in zanesljiv. Samo opazovati moramo znati.

Izberemo tako gnojilo, ki najbolj ustreza zapisanemu in je povrhu še organsko. Toda za božjo voljo, prepričajmo se o sestavi, da ne bomo kuhali ješprenja brez rebrc ali pa juhe brez soli. Eno izmed dobrih in skoraj popolnih organskih gnojil je gnojilo Bioorganik. Kdor je delal z njim, ga ne pozabi več, saj ima popolno sestavo. Poleg dušika, fosforja in kalija, standardnih osnovnih elementov za prehrano rastlin, vsebuje še mnogo več. Vsebuje veliko količino magnezija in železa, ki tvorita jedro in okolico celice zelenila v listu rastline. To pa je tovarna v malem, ki je pogoj za dobro rast rastlin in dober pridelek. Listi namreč omogočijo presnovo hranil v rastlini s pomočjo svetlobe, kar imenujemo fotosinteza. Nadalje to gnojilo vsebuje še bor, baker in cink, ki kot mikrohranila dopolnjujejo dobro prehrano rastlin. Nekako na tak način kot sol v juhi ali pa sladkor v piškotih. Toda to še ni vse. Je edino gnojilo, ki vsebuje naravne snovi za dober razvoj koreninskega sistema. To se nato kaže v zdravi in bujni rasti. Morda bo kdo pripomnil, da je dušik tisti, ki omogoča bujno rast. To je res in še pred kratkim je bilo to popolno pravilo. Danes pa vemo, da preobilica dušika rastlino nažene v rast, ta pa postane neodporna proti boleznim, škodljivcem, lomom, pozebam in drugim poškodbam, kar pa ni več garancija za uspeh. Pomembnejša sta magnezij in železo. Čeprav v mnogo manjših količinah. Gnojilo lahko trosimo, z njim dognojujemo ali pa ga raztopimo v vodi in zalivamo.

Treba je poudariti, da gnojilo vsebuje še veliko kalcija. Ta razkisa zemljo in tako ni potrebno dodatno trosenje apnenčeve in kamninske moke. In spet smo prihranili. Poleg tega prepreči gnitje mušice plodov pri papriki in paradižniku, ki je posledica pomanjkanja kalcija. Z njim lahko odpravljamo grenko pegavost pri jabolkih, ki pogosto nastane zaradi pomanjkanja kalcija. Za to je zelo občutljiva sorta jabolk jonatan in še nekatere druge. Mnogo kalcija potrebujeta na primer tudi krompir in breskve, kar pogosto pozabimo. Trosenje gnojila je enostavno, ne vsebuje semen plevelov in raznih bolezenskih klic. Nepogrešljivo je pri sajenju in presajanju sadnih sadik, vinske trte, grmovnic, okrasnih rastlin itd. Zaradi edinstvene sestave je omogočen razvoj koreninskega sistema tudi pri sadikah, ob pravilni uporabi se le malo sadik posuši. Pri nakupu gnojil se torej prepričajmo o bogastvu sestavin, kar pa potrjujemo s preteklimi izkušnjami. Vredno se je potruditi.

Besedilo in foto: Franc Grošelj