Prožne žile varujejo pred srčno-žilnimi boleznimi
Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, na primer povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja srčno-žilnih bolezni. Pomembno je zlasti zgodnje prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni, pri kateri so arterije na nogah zožene ali zamašene.
V nevarnosti, da pride do zoženja žil, so še posebej sladkorni bolniki, kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« holesterola LDL v krvi, previsoko telesno težo, premalo telesno dejavni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno-žilne bolezni in ljudje po 65. letu. Bolnike s periferno arterijsko boleznijo bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap.
Oženje žil dolgo ne povzroča težav, ko pa bolezen napreduje in zožena arterija ne more zadovoljivo oskrbovati tkiva s krvjo, bolnik med hojo v mišicah meč začuti stiskajočo bolečino, ki popusti šele po nekajminutnem počitku. Sčasoma ga začne boleti že v mirovanju, koža na nogi je hladna, tanka in slabo poraščena. V najbolj napredovali obliki lahko pride do odmrtja tkiva in gangrene stopala, kar je pogosto pri diabetikih.
Kako prožne so žile?
Da bi pravočasno preverili, v kakšnem stanju so naše žile, je dobro opraviti meritev hitrosti pulznega vala (pulse wave velocity – PWV). Vsak srčni utrip požene približno deciliter krvi v aorto in navzdol, vse do prstov na rokah in nogah. Ob vsakem iztisu krvi se elastična žila raztegne in nato skrči; tako nastane pulzni val, ki potuje proti bolj oddaljenim delom telesa. Bolj ko je žila elastična, počasnejša in enakomernejša je pot pulznega vala. Telo elastična žilna vlakna s staranjem nadomešča s čvrstejšimi in močnejšimi kolagenskimi vlakni, kar povzroča togost žil.
Z meritvijo lahko ugotovimo, ali so naše žile bolj toge, kot bi morale biti v naši starostni skupini. Hitrost pulznega vala se izraža v metrih na sekundo (m/s). Hitrost pulznega vala več kot deset metrov na sekundo je pri človeku, mlajšem od 75 let, že opredeljena kot žilna okvara.
Pulzni val lahko izmerite v ljubljanski posvetovalnici Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Poteka podobno, kot da bi vam merili krvni tlak, le kako minuto dlje.
Preverimo pulz na stopalih
Enkrat ali dvakrat na leto pa si sami preverimo pulz na stopalih. Da ožilje ni zdravo, lahko posumimo, če imamo pogosto mrzle noge, čutimo bolečine v mečih pri hoji in ne otipamo pulza na stopalu. Kako to storimo, prikazujejo fotografije. Pulz tipamo s tremi prsti desnice (levičarji pa levice) in vedno na obeh stopalih. Jakost pulza mora biti na obeh stopalih podobna. Če katerega od pulzov ne zatipate, opozorite na to svojega zdravnika.
- Najprej otipamo pulz arterije v zapestju, da se naučimo, kako je sploh čutiti utripajočo arterijo.
- Nato poiščemo pulz arterije na hrbtišču stopala. Izberemo točko med palcem in drugim prstom. Nato si zamislimo črto, ki povezuje točki med prstoma in sredino gležnja. Stopalno arterijo praviloma zatipamo na sredini med tema točkama.
- Preverimo še pulz na gleženjski arteriji. Na notranji strani gležnja si zamislimo črto med peto in hrbtiščem stopala in na njej poiščemo najbolj izbočen del gleženjske kosti. Od te točke se pomaknemo za centimeter proti peti in poskusimo zatipati pulz (zelena črta na sliki).
