Ko noge niso utrujene kar tako
Včasih so tope ali pekoče bolečine v nogah, občutek težkih, oteklih in napetih nog, nočni krči in srbenje celo prvi znaki kronične venske bolezni, še preden vene pridejo na plan in se pokažejo v vsej svoji vijugasti modrini. Z napredovanjem bolezni se namreč pojavijo manjše (pajkaste ali metličaste) ali večje krčne žile (varice).
Nekaterim se najprej pojavijo med nosečnostjo in potem kar ne izginejo, ampak postajajo iz leta v leto vse bolj vidne, izstopajoče in celo boleče. A ne le tistim s kakšnim kilogramom preveč in ne le starejšim, pojavijo se kar pri tretjini odraslih.
V napačno smer
V zdravih venah kri nemoteno potuje do srca in premaguje težnost, saj vrsta drobnih venskih zaklopk, ki se odpirajo in zapirajo, preprečuje, da bi kri stekla nazaj. Če te zaklopke ne delujejo več, kri teče nazaj, tlak se povečuje in vene se širijo. Tako dogajanje največkrat spodbudijo nosečnost, čezmerna teža in starost, lahko pa je vzrok tudi dedna obremenjenost. Pogostejše so pri ženskah. Prizadeta je lahko vsaka površinska vena, a največkrat so to vene na nogah, še posebno na mečih, ker so ob pokončnem položaju najbolj obremenjene prav vene spodnjega dela telesa.
Na nogah se tako lahko pojavijo vijugaste bunkaste modre vrvi. Večinoma sicer niso zdravju nevarne, so pa zelo neprijetne. Utrujenost v nogah, bolečine in drugi znaki se običajno poslabšajo po dolgotrajnem stanju ter so običajno najslabši zvečer. Poleg redne telesne vadbe in dvigovanja nog v času počitka bo zdravnik za zmanjšanje težav najprej priporočil uporabo kompresijskih nogavic oziroma povojev, pri čemer je pomembna pravilna izbira in namestitev. To običajno pomaga zmanjšati bolečine. V ljudskem zdravilstvu so za pomoč pri krčnih žilah najpogosteje priporočeni pripravki iz divjega kostanja.
Nevarne spremembe
Kadar to ne pomaga in bolečina vztraja ali pa se celo pojavijo zapleti, je potrebno še zdravljenje, ki najbolj prizadete vene odstrani iz obtoka. Vene lahko zaprejo z uporabo toplote ali laserja, posebne pene (skleroterapija) ali kirurško. Naloge odstranjenih ven prevzamejo druge vene, ki prenašajo kri (zlasti globoke vene).
Pri večini ljudi s krčnimi žilami običajno ne pride do zapletov, nevarnih zdravju. Pri nekaterih pa se – običajno šele po nekaj letih – lahko pojavijo težave, ki so povezane s slabšim krvnim pretokom.
- Redko površinske vene hitro zakrvavijo. Tedaj je pomembno krvavitev čim prej ustaviti, tako da se uležemo, dvignemo nogo in pritisnemo na mesto krvavitve.
- Če v površinskih venah nastane krvni strdek, lahko to vodi do vnetja. Vena oteče, boli, pordi in se zdi vroča.
- Slab pretok krvi lahko vpliva tudi na izmenjavo hranil, kisika in odpadkov s kože. Na koži se lahko pojavijo ekcemi ali pa koža odebeli, otrdi ali celo spremeni barvo (postane rdeča ali rjava). Ob visokem tlaku in prehajanju tekočine iz vene lahko pride celo do venskih razjed, najpogosteje na gležnju. Ob nenavadnih spremembah kože – temni obarvanosti ali ekcemu na gležnju – je treba obiskati zdravnika.
Noge v zrak
Ko težave s krčnimi žilami še niso tako hude, si za njihovo zmanjšanje lahko pomagamo z nekaterimi ukrepi:
- Izogibamo se dolgotrajnemu stanju ali sedenju in se poskusimo premakniti in razgibati vsakih 30 minut.
- Čez dan si večkrat dovolimo nekaj počitka z dvignjenimi nogami, ki počivajo na blazini.
- Ko sedimo, nog ne prekrižamo, lahko si jih privzdignemo s pručko.
- Redna vadba spodbuja krvni obtok in pomaga pri ohranjanju zdrave telesne teže: predvsem priporočljiva je hoja, primerni pa so tudi kolesarjenje, ples in plavanje (vendar ne v pretopli vodi).
- Poleti, ko težave še dodatno povečata vročina in sonce, si jih lahko lajšate s hojo po hladni vodi, prhanjem s hladno vodo in knajpanjem.
- Z nošenjem kompresijskih nogavic ali uporabo kompresijskih povojev pritiskamo na nožne vene in jih zožimo. Tako zmanjšamo količino krvi v venah, pospešimo pretok krvi skoznje in izboljšamo učinkovitost dela mišične črpalke, s čimer se zmanjša tudi otekanje.
