Kritični do zdravstvene reforme
VESTI IZ ZDUS
Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro in so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in ponovno dati prenovljen predlog v javno obravnavo.
Kot so povedali na novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.
Poleg tega s sedanjega modela zdravstvenega zavarovanja, ki temelji na soupravljanju, prehajamo na t. i. angleški model, ko »država diktira vse«. V predlogu je namreč predvidena ukinitev vseh organov zavoda za zdravstveno zavarovanje, nadomestil naj bi jih 9-članski svet za zdravje, s čimer se zmanjšuje vloga delojemalcev in delodajalcev, ki ne morejo več soodločati o »vitalnih zadevah v zvezi z zdravjem, zdravljenjem ter socialno varnostjo v primeru bolezni in poškodb«.
Zdusova ekspertna skupina za zdravje, v kateri so mag. Rosvita Svenšek, mag. Martin Toth in dr. Marjan Česen, je pripravila nekaj predlogov. Kot je poudarila mag. Rosvita Svenšek, v predlogu niso jasno razmejeni pristojnosti države (ministrstva za zdravje) in zavoda za zdravstveno zavarovanje kot nosilca zdravstvenega zavarovanja ter določena odgovornost za njune odločitve in ravnanja. Prav tako so določene pravice zapisane preveč ohlapno in presplošno, ni jasno določeno, kaj spada med standardne storitve in kaj med nadstandardne storitve. Menijo tudi, da si razširjanja nekaterih pravic, ki niso najnujnejše (na primer čiščenje zobnega kamna ali zobni vsadki) niti ne bi mogli privoščiti iz javne blagajne. Po drugi strani pa se ne strinjajo z omejitvami pri plačilu zdravstvenih storitev v tujini, če gre za zdravstvene storitve oziroma posege po drugačnih zdravstvenih metodah, kot so v Sloveniji.
Obvezno zavarovanje za vse
Zdusova ekspertna skupina se ne strinja s pogojevanjem obveznega zavarovanja, saj meni, da mora biti vsak prebivalec obvezno zdravstveno zavarovan, treba pa je predvideti, kdo bo plačal prispevke za tiste, ki jih sami ne morejo. Ne soglašajo z nekaterimi izločenimi pravicami, na primer, da tisti, ki bi iskali pomoč v javnem zdravstvu zaradi medicinskih zapletov, ki so nastali kot posledica zdravstvenih storitev zunaj javne mreže, te pomoči ne bi smeli dobiti. Ali pa da ne bi smeli v javnih zavodih zdraviti otrok, ki niso opravili obveznega cepljenja, pa so zboleli. Po slovenski ustavi imamo vsi prebivalci pravico do zdravstvene oskrbe, vendar pa se pri Zdusu strinjajo, da bi v teh primerih morala zdravstvena ustanova terjati plačilo storitev.
Odločno pa zavračajo zvišanje prispevka za zdravstveno zavarovanje, kot je zapisan v predlogu. Zdaj upokojenci iz bruto pokojnine plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v enaki višini kot delojemalci (znižan za bolniške odsotnosti, ki jih upokojenci nimajo). Predlog pa predvideva, da bi upokojenci plačevali skoraj toliko kot delodajalci, po stopnji 6,56 odstotka, kar je celo več, kot bi plačevali zaposleni (zanje naj bi veljala stopnja 6,36 odstotka).
Pri Zdusu ocenjujejo, da ima zdravstveno nadomestilo, ki naj bi nadomestilo premije dosedanjega dopolnilnega zavarovanja, pravzaprav naravo davka. Plačevali naj bi ga vsi iz neto dohodka od bruto osnove, ki pa vključuje tudi dohodnino, in bi šlo v neki meri za dvojno obremenitev. Predvidenih 7 razredov je v neskladju s solidarnostjo in enakostjo, saj obveznosti ne bi bile več proporcionalno enake, kot to velja v javnem zavarovanju za druge prispevke. Namesto tega predlagajo državno regulacijo dopolnilnega zavarovanja ali pa dvig prispevne stopnje delojemalcev, s čimer bi bistveno zmanjšali administrativne stroške.
Po mnenju mag. Martina Totha ne bi smeli iz predloga popolnoma izločiti zasebnih sredstev, jasno bi morali določiti, katere pravice in kdaj komu pripadajo, in razmejiti pristojnosti ter odgovornost. Poudaril je, da v predlogu zakona ni nobenih usmeritev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki pa najbolj obremenjujejo starejše.
Demografski sklad je nujen
Predsednik Zdusa Janez Sušnik in podpredsednica Vera Pečnik sta se februarja sestala z upravo Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. Prisotna sta bila tudi Ana Bilbija in Saša Geržina, člana skupine za pripravo zakona o neodvisnem avtonomnem demografskem skladu pri ministrstvu za finance.
Kot je povedal Sušnik, jim je predsednik uprave Bachtiar Djalil predstavil rezultate poslovanja v preteklem letu. Prisotni so izmenjali stališča o vsebini zakona, ki je v pripravi. Strinjali so se, da je treba čim prej izpolniti zakonsko zavezo o ustanovitvi sklada, ki mora biti neodvisen in avtonomen – kot to predvidevata ZPIZ-2 in zakon o Slovenskem državnem holdingu. Naložba Zpiza v Zavarovalnici Triglav v višini približno ene tretjine je rezultat referendumske odločitve, približno dve tretjini pa je KAD plačal iz lastnih sredstev. Zaradi tega ne sme biti dvoma o tem, da naložba spada v demografski sklad enako kot KAD s hčerinsko družbo Modra zavarovalnica. Zakon mora opredeliti tudi možnost, da dodatne vire za sklad vsako leto analizirajo in opredelijo. Po Sušnikovem mnenju bi morali zakon o ustanovitvi demografskega sklada v proceduro vložiti najpozneje v letošnjem septembru.
Mostovi med generacijami
Ob zaključku mednarodnega projekta Starejši gradijo z mladimi mostove za Evropo, ki ga je Zdus izvajal v Zgornji Savinjski dolini, so člani projektne skupine strnili doseženo.
Z delavnicami in okroglimi mizami so spodbujali k aktivni udeležbi mladih v demokratičnih procesih ter dialogu mlajših s starejšimi ljudmi, ki lahko bistveno prispevajo pri njihovi poklicni in življenjski izkušnji. Mlade so seznanili s političnimi osnovami na lokalni in mednarodni ravni, iz prve roke so jih seznanili z zgodovino Slovenije in Evrope. Ves čas so jih spodbujali, naj izkoristijo mednarodne izmenjave in spoznajo nove kulture, ljudi, se naučijo jezika in postanejo še bolj samostojni. Učili so jih novih veščin, jih seznanjali s podjetništvom in vzpostavili sodelovanje z mladinskimi organizacijami, s katerimi nameravajo dolgoročno sodelovati.
Starejši v skupini pa so se naučili uporabljati e-pošto, brskati po spletu, izvesti intervju, delavnico in okroglo mizo, pisati poročila, zapisnike in novice, naučili so se uporabljati Skype, naučili so se nemškega jezika oz. so ga še izboljšali, pomagali so pri organizaciji dogodkov ipd. Na osnovi pridobljenih izkušenj bodo pri Zdusu pripravili pripombe k predlogu zakona o izobraževanju odraslih.
Predstavili društvene Rastoče knjige
Rastoča knjiga ni le knjiga, je gibanje k odličnosti, ki se mu pridružuje vse več ljudi, ustanov, društev po Sloveniji in tudi po svetu. Pridružili so se ji tudi v Društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS), ki je na nedavnem srečanju članov v Ljubljani predstavilo tri društvene Rastoče knjige. Vinko Cedilnik iz celjske sekcije je pokazal fotoknjigo, kjer so fotografije z raznih druženj njihovih članov, prireditev in predavanj preteklega leta. Metka Čepič, predsednica strokovne komisije upokojenih pedagoških delavcev, ki na F3ŽO ocenjuje prispevke, ki jih pošiljajo na natečaj otroci iz osnovnih šol iz vse Slovenije, je za to priložnost povabila učence iz ljubljanske osnovne šole Savsko naselje, ki so prebrali nekaj odlomkov iz nagrajenih prispevkov. Veliko navdušenje pa je požel nastop žensk z Reke, obiskovalk dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki ga na Hrvaškem že leta predano vodi Dragica Motik. Zaigrale so humoresko Frana Milčinskega o Butalcih, ki so na Hrvaško šli po vino (na fotografiji).
Srečanja članov sta se udeležila tudi idejni oče gibanja dr. Janez Gabrijelčič in predsednik Društva Rastoča knjiga akademik dr. Boštjan Žekš. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik pa je predsednici Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije Vidi Bogataj podelil veliko plaketo Zdusa za predano delo v društvu.
