Protin ni le bolezen kraljev

Dobro počutje | maj '17

 Za protin je značilno, da se kristali sečne kisline nabirajo v sklepu in okolici ter povzročijo vnetje in hude bolečine. Najpogosteje je na udaru nožni palec. Revmatolog Boris Lestan ugotavlja, da je bolečina ob akutnem napadu, ki nastane praktično čez noč, tako nevzdržna, da bolniki praviloma hitro obiščejo zdravnika. Zdravljenje pa vsaj na začetku pomeni predvsem spremembe v prehrani.

Zboli približno vsaka deseta oseba s povišano ravnijo sečne kisline v krvi in zato tudi v sklepni (sinovijski) tekočini. Ob njeni visoki vsebnosti, predvsem kadar ta hitro zaniha, lahko v sklepih nastajajo igličasti majhni kristali. Ko jih posebne bele krvne celice skušajo pojesti in odstraniti, je to zanje usodno. Razpadejo in sprostijo se kemične snovi, ki povzročijo hudo vnetje. Sklep oteče, postane vroč in rdeč, neznosno občutljiv in boleč. Bolečina se ob pomoči zdravil umiri v nekaj dneh, sicer pa v enem tednu ali dveh.

 Palec je najbolj na udaru

Najpogosteje se to zgodi v nožnem palcu, a ne vedno. »Huda bolečina, ki nastane praviloma čez noč, se v palcu na nogi pojavi v polovici primerov, v ostalih primerih so prizadeti drugi sklepi spodnjih in/ali zgornjih okončin. Sečna kislina je slabo topna v sklepni (sinovijski) tekočini. Če koncentracija le-te naraste v serumu in s tem v sklepni tekočini, je možnost nastanka protinskega napada zvečana v katerem koli sklepu,« razloži mag. Boris Lestan, dr. med., specialist interne medicine in revmatologije, iz Bolnišnice dr. Petra Držaja, Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Zakaj se tako pogosto to zgodi v palcu? »Na topnost sečne kisline v sinovijski tekočini vplivajo številni dejavniki, eden izmed njih je temperatura sklepa. In palec na nogi je gotovo eden najhladnejših na telesu.«

Bolečina se v nekaj dneh praviloma umiri, vendar le do naslednjega napada. Več kot dve tretjini bolnikov dobita v prvem letu po začetnem napadu ponovnega. Napadi lahko postajajo pogostejši in težji (intervalni protin).

Protin spada v skupino revmatskih bolezni, ki jih imenujejo sklepna vnetja, povzročena s kristali. Sem uvrščajo tudi psevdoprotin, pri katerem se v sklepnem prostoru nabirajo kristali kalcijevega pirofosfata. Ta je približno dvakrat redkejši kot protin in za njim večinoma obolevajo ženske. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima protin 20 do 35 ljudi na 100 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da ga ima verjetno okoli 700 Slovencev. »Najpogosteje se pojavlja med 40. in 50. letom. Večina med bolniki (v 90 do 95 odstotkih primerov) je moških, preostanek pa žensk v meni,« še ugotavlja strokovnjak. »Pri ženskah v rodnem obdobju je raven urata oziroma sečne kisline nižja kot pri enako starih moških. Po menopavzi pa počasi narašča, tako da je v višji starosti približne enako pogost pri obeh spolih.«

 Pivo je prepovedano

Akutni napad protina lahko sprožijo okoliščine, ki vplivajo na zanihanje ravni sečne kisline v krvi, najpogosteje so to prekrški v prehrani, a lahko tudi poškodbe, okužbe, hujši stresi, operacije, stradanje ali jemanje nekaterih zdravil. V prehrani so glavni krivci za dvig vsebnosti sečne kisline purini, ki se sproščajo z razgradnjo nukleinskih kislin iz hrane, najhitreje pri zaužitju hrane, ki vsebuje veliko teh kislin. Sogovornik še posebej poudari drobovino, rdeče in mastno meso, morske sadeže in nekatero zelenjavo, kot so stročnice, cvetača in brokoli. Opozori še, da tudi pitje pijač, oslajenih s fruktozo, pospeši razgradnjo lastnega adenozin trifosfata (ATP), iz katerega nastane sečna kislina.

Zelo pomemben dejavnik tveganja je tudi alkohol, ki zmanjša topnost sečne kisline v sklepni tekočini, tako da ta prej kristalizira. Še posebno pivo lahko sproži hud napad protina, saj vsebuje poleg alkohola tudi kvas, v katerem so purini. Nič čudnega torej, da je protin dolgo veljal za bolezen kraljev in plemičev oziroma tistih, ki so pretiravali s pitjem alkoholnih pijač in uživanjem obilne ter bogate hrane. 

Običajno je resnost napada pri posamezniku dejansko sorazmerna s težo dietnega prekrška, res pa je, da ima vsak bolnik pri tem svoj prag tolerance. »Nekomu je dovolj rezina pršuta ali žlica fižola, pri drugem pa mora biti dietni prekršek obilnejši, da se sproži napad artritisa.«

Prvo zdravilo: dieta

Sprememba prehrane je tudi prvo in glavno »zdravilo« po napadu protina. Kot pojasnjuje mag. Lestan, se običajno zdravljenje z zdravili začne šele, kadar drugi napad protina sledi prej kot v letu dni po prvem.

Diagnozo protin (urični artritis) postavi prav revmatolog z dokazom kristalov sečne kisline v sklepni tekočini in predlaga zdravljenje. Pozneje zdravljenje prevzame družinski zdravnik. Revmatolog ocenjuje, da je izbor zdravil, ki ga imamo na voljo v Sloveniji, zadovoljiv. »Temeljna zdravila za akutni napad protina so nesteroidna protivnetna zdravila, med njimi najprej etorikoksib. Za dolgotrajno vzdrževanje mirovanja (remisije) bolezni pa je temeljno zdravilo alopurinol. Za tiste, ki so nanj alergični, je na voljo febuksostat. Le v izbranih primerih pride v poštev anakinra (inhibitor interlevkina-1).« Alopurinol in febuksostat delujeta tako, da preprečujeta tvorbo sečne kisline.

Pri starejših bolnikih, ki imajo nekatere druge pridružene bolezni, je zdravljenje prilagojeno. »Če gre za kronično ledvično in/ali jetrno bolezen, ni mogoče pri akutnem napadu protina predpisati nesteroidnega antirevmatika. Tedaj si pomagamo s kratkotrajnim zdravljenjem z glukokortikoidom.«

Manj napadov, manj škode

Za učinkovitost zdravljenja je še vedno pomembna dieta. Za bolnika je vsekakor pomembno, da je protinskih napadov čim manj. Ti namreč ne povzročajo le bolečine, ampak lahko vnetje sčasoma trajno prizadene sklepe in povzroči invalidnost, kar je dandanes zelo redko. »Trajne posledice se pojavijo, če protina ne zdravimo učinkovito, to pomeni, da bolnik ne jemlje zadostne količine zdravil in/ali se ne drži dietnih navodil. Pojavijo se v nekaj letih ali več letih, kar je odvisno od pogostnosti napadov uričnega artritisa,« pojasni sogovornik.

Pri kroničnem protinu so kristali stalno prisotni v gručah (tofi) in so lahko vidni pod kožo sklepov ali na uhlju, povzročajo lahko zaplete v sečilih, ledvicah in celo srcu. V nastanek bolezni so vpleteni številni presnovni, genetski in imunski procesi, še pojasnjuje revmatolog Boris Lestan. Protin je ena izmed treh presnovnih bolezni, poleg sladkorne bolezni in hiperlipidemije. Nanjo zato vplivata tudi debelost, nadzor maščob in sladkorja v krvi. »K dejavnikom tveganja spadajo še kronična ledvična bolezen, jemanje določenih zdravil, kot je aspirin, zdravila za odvajanje vode (furosemid, tiazidi). Vse to in še kaj se bolj »obrestuje« pri ljudeh z določeno gensko predispozicijo: znanih je vsaj 28 genetskih mest, ki so povezana z večjo dovzetnostjo za nastanek protina.«

Protinski napad se lahko pojavi tudi pri nekaterih boleznih (boleznih krvotvornih organov in luskavici), pri katerih je tvorba sečne kisline povečana. Pri ledvičnih boleznih je zaradi okrnjenega ledvičnega delovanja zmanjšano izločanje sečne kisline s sečem. V takih primerih govorimo o sekundarnem protinu.

Gašenje ognja

Ob akutnem napadu lahko vročemu, oteklemu in bolečemu sklepu nekaj olajšanja prinese hlajenje. Sklep čim prej zmasiramo z ledom in nato ponovimo večkrat na dan.

Dejavniki tveganja za protin so:

- moški spol

- debelost

- pretirano uživanje alkohola

- povišan krvni tlak

- popuščanje delovanja ledvic

- uporaba zdravil za odvajanje vode

- družinska obremenjenost s protinom

Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media