Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
VDOVSKA POKOJNINA
Bralca A. K. iz Ljubljane zanima, kdaj bo lahko njegova teta, ki živi v Nemčiji, uveljavila vdovsko pokojnino. Njen mož, ki je iz Slovenije prejemal sorazmerni del starostne pokojnine, je umrl konec leta 2015. V Sloveniji je dopolnil le 2 leti in 4 mesece pokojninske dobe, v Nemčiji pa 28 let in 10 mesecev pokojninske dobe. Teta je bila ob njegovi smrti stara 51 let in 21 dni.
Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, t. i. čakalno starost, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi v primeru, ko vdova uživa vdovsko pokojnino skupaj z otrokom.
Glede na to, da veljavni zakon v primerjavi s prejšnjim zakonom, veljavnim do konca leta 2012, za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pogoje starosti zvišuje za pet let, je uvedel postopen prehod, začenši z letom uveljavitve zakona (1. 1. 2013), tako da se vsako leto viša po šest mesecev. To pomeni, da bi morala bralčeva teta, upoštevaje moževo smrt v letu 2015, do dneva smrti dopolniti 54 let in 6 mesecev starosti, da bi lahko pridobila pravico do sorazmernega dela vdovske pokojnine. Prav tako se postopoma viša tudi čakalna doba, ki vdovi omogoča, da če bo ob moževi smrti dopolnila določeno starost, bo lahko z dopolnitvijo starosti, zahtevane za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, to tudi uveljavila. V letu 2015 za njegovo teto znaša čakalna doba, upoštevaje smrt moža v tem letu, 49 let in 6 mesecev. Pravico do sorazmernega dela vdovske pokojnine bo tako pridobila z dopolnitvijo starosti 54 let in 6 mesecev, saj je bila do moževe smrti stara več, kot je bila zahtevana čakalna doba v tem letu.
NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA IN DEL VDOVSKE POKOJNINE
Bralka A. L. iz Celja navaja, da ima od leta 1998 naprej kot invalidka status začasne upokojenke, zato jo zanima, ali je upravičena do dela vdovske pokojnine po možu, ki je umrl na začetku tega leta. Pokojninske dobe ima le približno 18 let, saj si od prenehanja izplačevanja nadomestila pri zavodu za zaposlovanje ne plačuje prispevkov za pokojninsko zavarovanje, stara pa je bila že 60 let.
Bralki, ki je bila ob nastanku invalidnosti zaposlena, je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja po takrat veljavnih predpisih odmerjeno v višini 80 odstotkov pokojninske osnove, izračunane na podlagi desetletnega mesečnega povprečja plač. Bralka je torej uživalka pravice do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ne pa začasne pokojnine, kot to zmotno navaja. Dejstvo je, da gre sicer za podoben status, kot ga imajo upokojenci, vendar se razlikuje v tem, da mora biti uživalec takšnega nadomestila ves čas uživanja te pravice prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Ob izpolnjevanju pogoja prijave pri zavodu za zaposlovanje bo bralka uživala nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev oziroma prerazporeditev vse do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.
Bralka pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine še ne izpolnjuje, te bo izpolnila šele z dopolnitvijo starosti 65 let, pogoj najmanj 15 let zavarovalne dobe pa ima že izpolnjen. Izpolnjuje pa pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ker je bila ob moževi smrti že stara 55 let in 6 mesecev. Glede na to, da je bila po prejšnjem zakonu odmera nadomestila za čas čakanja zelo ugodna, obstaja velika verjetnost, da bi bila višina vdovske pokojnine nižja od višine nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Če bi bila za bralko ugodnejša vdovska pokojnina, se lahko namesto uživanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja odloči za uživanje vdovske pokojnine. Nima pa pravice do dela vdovske pokojnine, saj ni uživalka starostne oziroma invalidske pokojnine, temveč le uživalka nadomestila iz invalidskega zavarovanja. To pravico bo lahko uveljavila šele kot uživalka lastne pokojnine, lahko pa se bo odločila za uživanje lastne pokojnine z delom vdovske pokojnine ali za vdovsko pokojnino, odvisno od tega, katera bo zanjo ugodnejša.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v četrtek, 11. maja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
