ZDUS

Dobro je vedeti | maj '17

Ministrica za zdravje obiskala  Zdus

Sredi aprila je pred sejo upravnega odbora Zdus obiskala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s sodelavci. Tema pogovora je bila nova zdravstvena reforma – predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ministrica je poudarila, da zagovarja solidarno in javno dostopno zdravstvo, zmanjšanje neenakosti in solidaren način financiranja, zato košarica pravic ostaja enaka. Menila je, da je slabost dosedanjega sistema, da je odvisen le od enega vira – prispevka od plač, zato je glavno sporočilo nove reforme, da bodo tisti, ki zaslužijo manj, za zdravstvo plačevali manj. V razpravi so bila vprašanja glede pravic do denarnega nadomestila, zavarovanja po družinskem članu, zavarovanja malih kmetov, odškodnine pri prometnih nesrečah in tudi glede zagotovitve sredstev prispevne stopnje za upokojence.

Predstavili so tudi nastajajoči predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer je bistvo zagotoviti integrirano storitev v domačem okolju. Poudarili so pomembno vlogo prostovoljcev in neformalnih oskrbovalcev. V kratkem naj bi izvedli dva pilotna projekta, kjer bodo v ruralnem in urbanem okolju ocenjevali sistemske rešitve. V delovni skupini za dolgotrajno oskrbo sodeluje tudi predstavnica Zdusa Amalija Šiftar. 

Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž 

Sovrstniki so najboljši prostovoljci

Na okrogli mizi »Starejši za starejše in vse nas« v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je bila na sejmu Medical, so udeleženci predstavili prostovoljsko delo starejših. Govorili so predvsem o programu Starejši za višjo kakovost življenja doma (Starejši za starejše – SzS), ki poteka že trinajsto leto. V lanskem letu je 2.914 prostovoljcev opravilo 106.685 obiskov in 66.328 pomoči v okviru upokojenskih društev in drugih organizacij.

Amalija Šiftar, sicer pokrajinska koordinatorica projekta Starejši za starejše v Ljubljani, ki je pripravila in vodila pogovor, je med drugim povedala, da želi vodstvo programa okrepiti sodelovanje z drugimi deležniki na področju socialnega varstva, predvsem s centri za socialno delo, in okrepiti delo v večjih mestih. Opozorila je še na financiranje programa in predvsem na vsaj minimalno kritje materialnih stroškov prostovoljcev.

Anka Ostrman, vodja projektnega sveta, ki pri programu SzS aktivno sodeluje od ustanovitve, je opozorila, da prostovoljci programa opažajo vse več nasilja nad starejšimi – telesnega, psihičnega in finančnega. Nobeno nasilje ni dovoljeno, še posebej ko gre za ranljivejši del populacije, kar starejši zagotovo so. Poleg nesebične pomoči sovrstnikom je prostovoljski program SzS pomemben tudi zato, ker Zdus z njegovo pomočjo (s)pozna tudi socialni in ekonomski položaj starejše generacije. Podatki so vodstvu v pomoč pri oblikovanju programa dela največje nevladne organizacije v Sloveniji. »Mladi, ki poznajo naš program, vedo, da bodo na stara leta deležni take sovrstniške pomoči,« je poudarila Anka Ostrman.

Vijola Bertalanič, predsednica PZDU Pomurje, ki združuje 36 društev iz Prlekije in Prekmurja, je povedala, da jih polovica izvaja program SzS. Opozorila je, da bi se morala društva, v katerih je veliko samih starejših, vključiti v program. Vendar prostovoljstvo zahteva številne veščine, tudi uporabo računalnika, česar številni niso vešči. Zelo pomembna je priprava na upokojitev, tega pa so deležni le redki zaposleni. V društvih upokojencev se ne ukvarjamo le s prostovoljstvom, izvajamo številne dejavnosti, ki omogočajo aktivno in zdravo staranje, je spomnila Vijola Bertalanič. Omenila je tudi sodelovanje DU Pomurja pri projektu Na zdravje, na njegov pomen pa je opozorila tudi dr. Tatjana Kranjc Nikolić, predstojnica Nacionalnega instituta za javno zdravje OE Murska Sobota. Kdo so starejši? Tisti od 65. leta naprej? Ali tisti od 85. leta naprej, med katerimi je dvakrat več žensk kot moških, kar predstavlja izziv za zdravstveni sistem, saj gre za drugačno zdravstveno kondicijo in drugačne bolezni kot pri mlajših starejših?

Pomembno obogatitev programa SzS je predstavil Edi Sever, koordinator iz Zgornje Kungote, kjer so leta 2013 s pomočjo sredstev EU odprli Hišo vseh generacij. Namenjena je starejšim in mladim, v lično urejeni nekdanji šoli pa so tudi stanovanje za morebitne goste in prostori za skupne dejavnosti. Pohvalijo se lahko tudi z društvenim avtomobilom in 14 šoferji prostovoljci, ki prevažajo starejše iz oddaljenejših krajev po opravkih ali na druženje v Hišo vseh generacij.

Mag. Vilko Kolbl, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije, je povedal, da je zbornica lani verificirala program SzS, kar je podlaga za stabilnejše financiranje. V zbornici pričakujejo, da se bo vodstvo Zdusa na nov način povezalo z vsemi deležniki v programu SzS.

Janja Romih, sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je povedala, da je ministrstvo letos za 170 socialnovarstvenih programov in 15 medgeneracijskih centrov namenilo 14 milijonov evrov. Poudarila je potrebo po stalnem izobraževanju prostovoljcev ter željo, da bi s programom pokrili vso Slovenijo in da bi se okrepilo zavedanje o pomembnosti SzS tudi v lokalnih skupnostih, ki bi ga morale finančno podpreti.

Besedilo in fotografija: Nevenka Dobljekar

O zagovorniku enakosti

Zveza društev upokojencev Slovenije se na področju zagovorništva že vrsto let aktivno vključuje v boj proti diskriminaciji s poudarkom na starejši populaciji. Zato zahtevajo, da se zagovorniku enakosti omogoči normalno delovanje, saj bomo kot družba ob zaznavi diskriminacije le tako lahko prispevali več, predvsem pa takoj.

Starejšim niso priznani njihov prispevek k razvoju države, pravica do dostojne pokojnine, prispevek k lajšanju bremen potomcev, njihova ekonomska participacija v družbi in tudi prispevek nevladnih organizacij k promociji in ohranjanju zdravih in aktivnih starejših. Leta 2008 je pokojna članica Zdusa Angelca Žiberna, ki je vodila delovno skupino za preprečevanje nasilja nad starejšimi, ob sodelovanju Zdusa in drugih organizacij mukoma dosegla, da je v zakonu opredeljena tudi vloga zagovornika za starejše.

V Zdusu se prepogosto srečujejo s problematiko raznih oblik diskriminacije, kot so nasilje, zlorabe in zanemarjanja. V programu Starejši za starejše imajo v ta namen izdelan poseben protokol, kako naj v takih primerih ravnajo prostovoljci.

Med drugim so pred leti v okviru projekta Stop Vi.E.W. (Ustavimo nasilje nad starejšimi ženskami) posebej opozarjali na nasilje nad starejšimi (ženskami), ki je še vedno družbeni in kulturni tabu.

Delfin ima 35 let 

Slovesnost ob 35. obletnici hotela Delfin so v Izoli združili še s prodajno konferenco, ki se je je udeležilo 150 predstavnikov društev upokojencev. Nina Golob, direktorica hotela Delfin, je poudarila, da brez predstavnikov društev, ki organizirajo letovanja upokojencev, ne bi bili tako uspešni. Organizatorji letovanj v društvih upokojencev so namreč hkrati tudi animatorji in spremljevalci upokojencev, ki se odpravijo na letovanje. Veliko jih gre na letovanje prav zato, ker imajo spremstvo in brezplačni avtobusni prevoz. V hotelu z 219 sobami, notranjim in zunanjim bazenom, telovadnico in štirimi gostinskimi lokali so lani ustvarili 114 608 nočitev.

Slovesnosti ob 35. obletnici hotela so se poleg Janeza Sušnika, predsednika Zdusa, Vere Pečnik, podpredsednice Zdusa, in izolskega župana Igorja Kolenca udeležili tudi arhitekt Aleksander Bizjak ter nekdanja direktorja Emerik Eržen in Branko Simonovič, ki so opisali prehojeno pot. V kulturnem programu so sodelovali plesna skupina Ali iz Izole, ansambel flavtistk Flavtistra, sopranistka Anemarija Štefančič, folklorna skupina Mandrač iz Kopra in ljudska pevka Marjetka Popovski.

Udeleženci konference so se med dvodnevnim bivanjem sprehodili po poti izolskih parkov in povsod jih je pričakal kakšen glasbeni dogodek, pozdravil jih je tudi Dean Kocjančič, direktor Turističnega združenja Izola (na fotografiji). Zadnji dan so ob mentorstvu delfincev, tako imenujejo rokodelske mojstre in mojstrice, izdelovali okrasne pirhe.

Besedilo in fotografija: Janez Platiše


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media