OD VSEPOVSOD

maj '17

Najboljša je »naša« potica

V uredništvu Vzajemnosti smo prav ponosni na odgovorno urednico Jožico Dorniž, saj je na velikem Festivalu velikonočne slovenske potice 2017, ki so ga pripravile Terme Krka, spekla najboljšo potico. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjige Potice iz Slovenije, mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil in nekdanja profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, ter Dejan Pavlič, chef de cuisine na gradu Otočec, je imela težko nalogo. Izmed 56 potic, ki so bile le oštevilčene, je po skrbnem ogledovanju, vonjanju in okušanju izbrala štiri, ki so še posebej izstopale. Poleg Jožice Dorniž, ki je prejela zlato priznanje, je Jožica Peršoh iz Hajdine dobila srebrno priznanje za orehovo potico iz kar petih zvitkov, Silva Zupančič iz Šentjerneja pa bronasto priznanje za pehtranovo potico. Posebno priznanje pa je komisija namenila Terezi Poljanič iz Ljubljane, ki živi na Novi Zelandiji in je pripravila vegansko potico. Ta sicer ni med najbolj tradicionalnimi slovenskimi poticami, mednje namreč po mnenju dr. Bogataja spadajo potice z orehovim nadevom, ki pa je značilnejši za božični kot pa velikonočni čas. Velikonočne oziroma pomladne potice pa imajo pogosteje pehtranov ali skutno- oziroma sirno-pehtranov nadev, ki velja za eno naših posebnosti.

Jožica Dorniž je v svoji potici združila tri okuse – prepletla je orehov, pehtranov in makov zvitek, kito pa je spekla v glinenem potičniku. Povedala je, da je tako potico delala prvič in da nosi posebno sporočilo. »Moja potica govori o sožitju. Potrebujemo drug drugega, potrebujemo vzajemnost, skupaj tvorimo ali čudovit okus ali prijetno skupnost.« Vse potice so prodali, nagrajene na dražbi, druge po enotni ceni, izkupiček pa podarili OZRK Novo mesto.

Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga

Tako so ljudje s kruhom ravnali v časih, ko hrane ni bilo dovolj. Starejša generacija se jih še dobro spominja, med mladimi pa se pomanjkanja kruha kot prispodobe revščine in lakote zavedajo predvsem tisti, ki jim življenje kruh reže »tak' tankega, da se vidi skoz' njega«. Dvojezično publikacijo z naslovom Kruh skozi čas – Bread in the past and present, ki pripoveduje o našem izročilu, povezanim s kruhom, je pred kratkim izdala Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Člani novinarskega krožka te univerze so opravili pogovore z dvanajstimi posamezniki različnih starosti ter poklicev, njihove zgodbe o kruhu pa predstavili na 79 straneh drobne knjižice. Zgodbe oživljajo spomine na toplino doma, povezane z omamnim vonjem sveže pečenega kruha, pričajo pa tudi o tem, da je bila ta idila večkrat varljiva, tako kot je še danes. Sodobne site Slovence na trda tla postavijo podatki o naraščajoči revščini lačnih sodržavljanov. Spomini na valujoča polja zlatega žita se razblinjajo ob spoznanju, da njiv, na katerih bi zmogli pridelati dovolj žita za svojo samooskrbo, že dolgo ni več. Kruta podoba sodobnega sveta so zgodbe o lakoti kot orožju vojne, s katero so povezane množice beguncev.

Knjigo Kruh skozi čas je uredila članica novinarskega krožka Alenka Steindl, oblikovala jo je arhitektka Meta Kutin, v angleščino pa jo je prevedla dr. Dušana Findeisen, soustanoviteljica SUTŽO, ki je dala pobudo za nastanek mozaika zgodb o kruhu. Naprodaj je na sedežu Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Pavla Rapoša Tajnšek

  

Malo truda za dobro delo

V farmacevtskem podjetju Krka se je kar 1200 zaposlenih udeležilo 6. tedna humanosti in prostovoljstva, ki je potekal od 3. do 8. aprila. V podjetju spodbujajo slogan Tudi dobrodelnost je del nas. Na osnovni šoli Dragotina Ketteja, šoli s prilagojenim programom, na primer Krkin pokroviteljski odbor deluje že 40 let. Že utečena je navada, da ob različnih druženjih zaposleni zbirajo denar in ga namenijo za dobrodelne namene, številni tudi med letom še naprej izvajajo prostovoljske dejavnosti in spodbujajo svoje bližnje ter sodelavce, da se jim pridružijo. Zato že pet let zapored izberejo in nagradijo najbolj prizadevne in prepoznane prostovoljce.

Veseli pa so, da je udeležba na tednu humanosti vsako leto večja, letos se jim je pridružilo kar sto novih prostovoljcev. Skupaj so zbrali več kot 3,6 tone potrebščin (oblačila, igrače, obutev, živila, knjige in druge potrebščine za odrasle in otroke) in dobrih 500 kilogramov hrane za male živali. Kar 275 krkašev je darovalo kri, družili so se s stanovalci 35 domov za starejše ter varovanci 8 varstveno-delovnih centrov, šol s prilagojenimi programi ter nekaterih drugih zavodov in ustanov. Nekaj prostovoljcev je pomagalo v zavetišču za živali in ljubljanskem živalskem vrtu. Ob zaključku akcije pa so na dnevu odprtih vrat v Ločni v Novem mestu gostili 2300 obiskovalcev – slušatelje univerze za 3. življenjsko obdobje ter krkaše, njihove družinske člane in prijatelje.

Za en dan so se jim pri plemenitem dejanju pridružili sodelavci iz podjetij in predstavništev v tujini iz kar 17 držav. Večinoma so sodelovali pri zbiranju različnih potrebščin in darovanju krvi.

S cvetličenjem oken pomagamo čebelam

V svetovnih prestolnicah se urbano čebelarjenje razvija že 25 let, pri nas pa zadnja leta tudi postaja vse bolj priljubljeno. Čebelnjaki stojijo na primer v parku Tivoli, a tudi na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, hotela Park, ob Vodnem mestu Atlantis sredi nakupovalnega središča BTC, v Botaničnem vrtu pa bodo kmalu postavili učni urbani čebelnjak. Poznavalci celo pravijo, da se čebele v mestih bolje počutijo, dlje živijo in so bolj zdrave kot na podeželju in dajejo tudi zelo kakovosten med. V mestih imajo namreč bolj raznoliko pašo in manj je nevarnosti, da bi prišle v stik s pesticidi in podobnimi strupi. Smog jih ne moti preveč, v času visoke kurilne sezone (od novembra do marca) pa se zadržujejo v panjih. Zato vabijo meščane, da na balkone in okenske police sadijo medovite rastline (sivko, navadni slez, astre, srobot …). S cvetličenjem oken pomagamo ohranjati kranjsko sivko, ki je ena najmiroljubnejših čebel. Za panje oziroma za okoli 2400 čebeljih družin skrbijo člani društva Urbani čebelar. Če želite izvedeti več o njihovem delovanju, se jim pridružiti ali najeti panj, obiščite spletno stran: http://urbanicebelar.si.

Lažji dostop do grobov

Po osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale vsako nedeljo ter ob praznikih med 9. in 17. uro brezplačno vozi električno vozilo Kavalir. V prvi vrsti je namenjen starejšim in osebam, ki težje hodijo, saj vas zapelje do želenega groba (oziroma kolikor blizu je mogoče) in potem nazaj na izhodišče ali pa tja, kamor želite. Kavalir potnike pobira tudi na postajališčih mestnih avtobusov v okolici Žal, ustavite ga lahko kjer koli na Žalah ali pa za prevoz pokličete na telefonsko številko 031 666 332.

V ospredju likovna dejavnost

Med 12. in 21. majem bo že četrtič zapored potekal Teden ljubiteljske kulture, namenjen promociji in dostopnosti ljubiteljske kulture. Tokrat bo v središču dogajanja likovna dejavnost, po številnih slovenskih krajih in zamejstvu se bo zgodilo več kot 1.000 kulturnih dogodkov. Na osrednji slovesnosti 13. maja v Slovenj Gradcu bodo odprli razstavo izbranih likovnih del iz vse Slovenije v Koroški galeriji likovnih umetnosti z naslovom Kvadrat in krog, kocka in krogla. V ljubljanskem Cankarjevem domu pa bo v četrtek, 18. maja, ob 19. uri  okrogla miza z naslovom Ustvarjalni prepih, izzivi v likovni dejavnosti. Mnogi ustvarjalci bodo v tem tednu odprli vrata svojih ateljejev, v Botaničnem vrtu bo na ogled razstava kamnitih kipov ROG IZOBILJA, v nagradnem fotografskem in pesniškem natečaju bodo pod sloganom Ustvarjalni prepih iskali najizvirnejše fotografije in verze. Podrobneje dogodke spremljajte na spletni strani: https://tlk.jskd.si/bliza-se-cetrti-teden-ljubiteljske-kulture/.

Ob vinu in čokoladi

V Podčetrtku bo v večnamenski športni dvorani v soboto, 6. maja, od 9.00 do 19.30 potekal 3. festival vina in čokolade. Organizatorji (Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje, GIZ) obljubljajo udeležbo 60 razstavljavcev, tretjina bo ponudnikov čokolade na sto in en način.

V spremljevalnem programu bodo nastopili državne prvakinje v twirlingu iz Slovenske Bistrice, pihalni godbi iz Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine, pripravili bodo dobrodelni tek in razglasili NAJ čokoladnico in NAJ vinsko hišo festivala. Ob 13. uri se lahko udeležite slaščičarske delavnice z Gorazdom Potočnikom, ob 18. uri pa prisluhnete pevki Nini Pušlar. V vstopnino pet evrov (za odrasle) je vključeno 6 degustacijskih kuponov.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media