Spoštovanje
Tudi za letos Sloveniji napovedujejo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi, ki pa je večina ljudi v glavnem ne čuti. Še vedno je precej visoka stopnja brezposelnosti, zato mladi odhajajo, države severno od nas še posebej novačijo izobražene in usposobljene za delo v zdravstvu in negi in jim ponujajo lepo plačilo. Po drugi strani pa pri nas teh delavcev vse bolj primanjkuje. Povečuje se potreba po pomoči na domu, vendar ljudi, ki bi to delali, ni, težava pa je tudi, da so za težko in zahtevno delo slabo plačani. Za takšen sistem je odgovorna država, natančneje – vsakokratna oblast. Še vsaka do zdaj je imela polna usta socialne države, še posebej pred volitvami, potem pa je nanjo pozabila. Kako se je sicer lahko zgodilo, da se številni upokojenci s pokojnino, ki so jo zaslužili z delom, težko prebijajo iz meseca v meseca. Zakaj so prisiljeni prositi za pomoč ljudje, ki delajo, pa ne zaslužijo dovolj za dostojno preživetje? Zakaj so med nami lačni otroci? Šele po opozorilih nevladnih organizacij se je politika zganila. Je vse to z namenom, ker je revnim in ubogim lažje vladati?
Po drugi strani pa politiki radi kažejo, da so krivci za takšne razmere drugi, kako prikladni so begunci in kar vsi tujci po vrsti. Še pred leti so mladi ekonomisti grmeli proti upokojencem in jim zmanjševali pokojnine. Ideologija neoliberalnega kapitalizma je tesno povezana z idejo odrivanja drugih in zastraševanja. Vse to povečuje agresivnost in grobost med ljudmi. Naenkrat je vse dovoljeno. Toda brez meja in spoštovanja drugih ni civilizirane družbe. Kako lahko nekdo jemlje upokojencem tistih nekaj skromnih evrov za osnovno preživetje, ko pa so to družbo gradili in nam omogočili boljše življenje?
Ta družba ima dovolj denarja, da preživi vse upokojence in nahrani vse lačne otroke, in za to ni treba nikomur vzbujati slabe vesti. Če je bilo dovolj denarja za preplačano bančno luknjo, za vse teše, avtocestne obvoze in nadvoze ter za razne sporne nabave materiala v zdravstvu, potem ga je dovolj tudi za ljudi, saj ga prispevajo državljani. Težava je v tistih, ki določajo prioritete in (si) ga delijo. Vem, da bo kdo rekel, kaj pa lahko spremenimo. Vsega zagotovo ne, vsaj čez noč ne, lahko pa marsikaj. Oborožimo se z znanjem in spoštovanjem, da nas pri naslednjih volitvah politiki ne bodo spet peljali žejne čez vodo.
