Od igrače do žare

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | jun. '17

Posode iz ormoškega prazgodovinskega naselja

Bilo je okoli leta 2100 pred našim štetjem, ko so si bronastodobni ljudje na naravni terasi nad reko Dravo oblikovali prve zametke današnjega Ormoža. Številne arheološke najdbe iz te največje naselbine bronaste dobe v vzhodnoalpskem prostoru so razstavljene v grajski pristavi pod naslovom Od igrače do žare.

Ormoško območje sestavljajo jugovzhodna slemena Slovenskih goric in obdravska ravnina. Pri Ormožu se delijo na Ptujsko in Središko polje. Tu je najlažji prehod med osrednjo Slovenijo in Panonsko nižino. Območje je bilo naseljeno od mlajše kamene dobe naprej. Bronastodobna naselbina je bila velikosti 400 krat 380 metrov in na jugu jo je ščitila reka Drava. V polkrogu je bila obdana s pet metrov visokim zemljenim nasipom in šest metrov globokim jarkom. Tu se je pozneje oblikovala vas Holermus in pozidan je bil stolpast grad Friedau.

Avtor arheološke razstave Od igrače do žare je mag. Brane Lamut. Ogled zbirke se začne s predstavitvijo keramične igrače, s katero se je igral malček prazgodovinskega Ormožana. V keramični ropotuljici so bila drobna keramična zrnca, ki so med tresenjem oddajala otrokom svojevrstne in prijetne zvoke.

Bivališča so si prastari Ormožani zgradili s pomočjo vertikalno nameščenih lesenih stebrov v več linijah. Stene so prepletli z vejevjem in ga oblepili z glino. Z njo so obdali tudi notranjost bivališč. Med linijami hiš so potekale široke ulice, tlakovane z rečnimi kamni. V bližini bivališč so našli tudi žgana in gomilna grobišča.

Še danes aktualen pekač

Prazgodovinsko ognjišče

Izdelovali so velike keramične posode za ozimnico. Zakopali so jih v hladna ilovnata tla. Razstavljene so različne posode iz mlajše in starejše železnodobne halštatske kulture. Zanimiva je razstavljena peč iz žgane gline. Uporabljali so jo za peko kruha in mesa.

Iz zmesi gline, keramičnih črepinj in kamnitih rečnih oblic so si oblikovali ognjišča. Poleti so jih imeli zunaj, pozimi v domovih. Kuhali in pekli so preprosto pripravljene jedi. Kose mesa so natikali na palice in jih pekli nad žerjavico. Večje kose so položili pod keramično pokrovko oziroma pekač. Podobne pokrovke uporabljajo še danes na Primorskem, v Dalmaciji in še kje. Za kuho so uporabljali lonce z ročaji ali brez njih.

O duhovnosti tukajšnjega pradavnega prebivalstva pričajo najdeni glineni kipci žensk, moških in živali. Najpogostejše najdbe so iz 1. stoletja pred našim štetjem, ko je bilo tu naseljeno keltsko pleme.

Na ogled je več rekonstrukcij grobov. Vidimo lahko, da so v času pozne bronaste dobe pokojnike sežigali skupaj z njihovo obleko in nakitom. V grobove so jim priložili keramične figurice. V ženskem grobu izstopa priložen nakit. Najdeni so zrnca zlata, najstarejše steklene jagode v regiji in najzgodnejši železen nakit. To so spiralni zapestnici in ovratnica. Ob koncu pozne bronaste dobe se je uveljavil običaj prilaganja orožja v moške grobove. Najdeni sta bili bronasta sulična ost in bronasta plavutasta sekira.

V bližnji graščini si velja ogledati tudi zanimivo razstavo Med Dravo in Muro. Predstavlja arheološko dediščino šestih obmejnih občin Prlekije in Medžimurja. Med drugim je na ogled vrtalnik, s katerim so vrtali luknje v kamnita orodja.

Informacije:

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Kolodvorska cesta 7, 2270 Ormož, tel. št.: 02 741 72 90, e-naslov: muzej.ormoz@siol.net

 

Besedilo in fotografiji: Franček Štefanec


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media