Ne pustimo se klopom
Ugriz klopa ni nevaren, mesto pika pordeči in nas nekaj dni srbi. Vendar pa je vse več klopov okuženih in s slino prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni – najpogostejši sta borelioza in klopni meningoencefalitis. Zadnjega lahko dobimo tudi z zaužitjem toplotno neobdelanega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka okuženih živali.
Klopni meningoencefalitis (KME) je virusno vnetje možganov in možganskih ovojnic. Prvi znaki obolenja so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavita tudi hud glavobol in bruhanje, pogosto ju spremlja tresenje prstov na rokah in jezika, včasih tudi motnje zavesti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. V sicer redkih primerih je bolezen lahko tudi smrtna.
Klope, okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, najdemo povsod, največ pa jih je na Gorenjskem, Koroškem ter v okolici Ljubljane. Okužbi se je mogoče izogniti s pravočasnim cepljenjem, kar zdravstveno osebje nenehno poudarja, a žal se pri nas redno cepi le sedem odstotkov prebivalcev. Eden izmed vzrokov je verjetno tudi cena, saj en odmerek cepiva stane od 27 do 34 evrov, za stoodstotno zaščito pa potrebujemo tri odmerke – prva dva v razmiku od enega do treh mesecev, tretjega pa od pet do dvanajst mesecev po drugem. Potem pa na tri ali pet let potrebujemo poživitvene odmerke. Zadnja leta zdravstveni domovi v nekaterih regijah pripravljajo akcije cepljenja proti KME po znižani ceni, ki privabijo vedno več ljudi. Ker največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom med 50. in 70. letom starosti, zdravljenje pa je dolgotrajno in drago, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predlagal, da bi bilo cepljenje (trije odmerki) brezplačno za otroke do treh let in odrasle od 45 do dopolnjenih 50 let starosti. Na leto bi tako potrebovali okoli 75.000 odmerkov cepiva.
Proti lymski boreliozi pa cepiva ni. Povzroča jo bakterija Borrelia burgdorferi in število okuženih zadnja leta pri nas precej narašča, zato je preventiva še kako potrebna. Pri zgodnjem odkritju je zdravljenje z antibiotiki enostavno in zelo uspešno. Zelo pomembno je, da ne spregledamo sprememb na koži v obliki rdečega madeža, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi. Lahko pride do otekline prsne bradavice ali vnetja ušesne mečice. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov ali mesecev. Že v času teh sprememb ali pa v prvih mesecih po izginotju se lahko pojavijo posledice na živčevju, sklepih ali srcu. Če borelioze ne odkrijemo pravočasno, pa so posledice tako rekoč trajne.
Svetla oblačila in repelenti
Klopi ne živijo le v gozdu, pač pa tudi v parkih, na vrtovih, otroških ali golf igriščih. Po navadi lezejo med rastlinjem do višine kolen, človeka zavohajo ter zaznajo njegovo telesno toploto in gibanje. Najraje se prisesajo na vlažne dele telesa, kot so pazduhe, pregibi rok in nog, kožne gube. Zato z obleko pokrijemo čim več kože, nosimo dolge hlače in majice z dolgimi rokavi svetlih barv, da klopa hitreje opazimo. Ovratnik in manšete na rokavih zapnemo, zatlačimo srajco za hlače in škornje. Ne hodimo po visoki travi in podrasti, med sprehodom se pregledujemo, z zaščitnim sredstvom (repelenti) popršimo robove rokavov, nogavice, obutev ter spodnji del hlačnic. Po prihodu domov temeljito preiščemo kožo, še posebej natančno poraščene dele telesa, kožne gube, pazduhe, dimlje, uhlje in zadnjo stran kolen. Pregledamo šive na obleki, kajti v njih se pogosto skrivajo klopi, ki se še niso prisesali. Dobro se je oprhati in oprati oblačila.
Če klopa opazimo na telesu, ga čim prej odstranimo s pinceto (v lekarnah dobimo posebne pincete, ki so namenjene odstranjevanju klopov). Naslednjih nekaj tednov pa bodimo pozorni: če se na koži pojavi rdeč kolobar ali če se spremeni počutje (glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, vročina), se takoj odpravimo k zdravniku.
