Šopki, ki ne ovenijo
Mira Sapač iz Maribora se z izdelovanjem rož iz krep papirja in raziskovanjem tega opravila ukvarja že več kot 20 let. Rojena je na Notranjskem blizu Cerknice in mama ji je že kot otroku nakazala, da bo nekoč prava ljudska umetnica.
Že kot učiteljica je učence navduševala za ljudsko izročilo in jih spodbujala, da so tudi sami ustvarjali. Vodila je delavnice in krožke ročnih del, po upokojitvi njene dneve zapolnjuje oblikovanje papirja v različne cvetove. Ker želi ohraniti kulturno dediščino naših prednikov, to domačo obrt, ki je bila do druge svetovne vojne zelo razširjena, tudi raziskuje. Predvsem se je osredotočila na raziskovanje Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric, kajti ta območja so najbogatejša v izdelovanju rož iz krep papirja. Resnica je, da cvetje človeka spremlja od rojstva do smrti. V naših krajih se je moda izdelovanja papirnatega cvetja pojavila v drugi polovici 19. stoletja, in sicer jo je najprej sprejel meščanski sloj prebivalcev, kasneje pa tudi na podeželju, kjer to izročilo še marsikje ohranjajo. Kot pravi Mira Sapač, so papirnato cvetje uporabljali ob različnih praznikih, še posebej na porokah, birmah, obhajilu, ob različnih cerkvenih praznikih. Tudi ob pogrebu so bili venci okrašeni z rožami iz krep papirja, ki so jih tudi voskali, da so bile trajnejše. Domačini so s cvetjem krasili bogov kot v hiši in cerkvene podobe v kapelicah.
Šopek papirnatih rož je tudi danes lepo darilo za različne priložnosti. Mira je povedala, da njene rože ob žegnanju krasijo glavni oltar cerkve sv. Lovrenca v Dolenji vasi. To je njena zahvala rojstnemu kraju, iz katerega je zgodaj odšla, za vse, kar je doživela lepega. Zaupala nam je tudi, da je na začetku, ko se je še učila, izdelovala bidermajerski šopek kar 15 ur. Zdaj ga naredi v 6 urah. Že nekaj časa deluje pod okriljem mariborske turistične zveze. Ponosna je tudi na certifikat iz rokodelstva, ki ga je prejela od Obrtne zbornice Slovenije, njeno ustvarjanje je pohvalil etnolog dr. Janez Bogataj. Svoje dolgoletno znanje in bogate izkušnje je pred leti strnila v knjigi z naslovom Papirnato cvetje – naša dediščina. V njej je podrobno opisala postopke izdelovanja 67 rož, med katerimi prevladuje veliko cvetje. Kmalu naj bi izšla njena nova knjiga, ki bo namenjena vsem, ki imajo radi drobno papirnato cvetje.
